Arhiv za Februar, 2010

Dajanini napotki za pisanje bloga (2)

Nedelja, Februar 28th, 2010

Kaj mi pomeni pisanje bloga? Pisanje bloga je umetnost. Pisanje bloga je strast. Pisanje bloga je zabava. Pisanje bloga je nuja. Pisanje bloga je terapija. Pisanje bloga je seksi (ali pa neseksi… vsekakor to, kako je kdo seksi ali ne, začutiš iz njegovih besed, telo je na blogu nepomembno). Za to, kako pišeš blog, je popolnoma nepomembno, kako izgledaš. Niti enega človeka, ki piše na tem blogu, še nisem videla v živo in mi je popolnoma nepomembno, kako izgleda ali kako je oblečen (tisti, ki piše blog, ga lahko piše popolnoma nag ali pa v spodnjem perilu). Pisanje bloga je pogovor z ljudmi.  Pisanje bloga je klicanje na pomoč. Pisanje bloga je odgovarjanje klicu na pomoč. Pisanje bloga je tako kot dihanje. Pisanje bloga je potreba. Pisanje bloga je odvisnost. Pisanje bloga je… (vstavi, kar misliš, da je). (več …)

  • Share/Bookmark

27.7.1994

Sobota, Februar 27th, 2010

  • Share/Bookmark

O mojem pisanju o splavu

Četrtek, Februar 25th, 2010

Sredi osemdesetih sem imela dva mini-splava. O tem pišem tu – ta tekst sem napisala leta 1994 (deset let po resničnem dogodku), ko sem bila noseča s Taveliko. Takrat sem pisala svojo prvo knjigo in nekaj stvari je objavljenih na blogu (zanimivo, da se mi je že takrat zdelo moje življenje polno preobratov in zmešanih dogodivščin… kaj naj šele rečem štirinajst let po tem?…). )

Kakorkoli tale moj tekst: “Splav” je bil na vseh mojih blogih, kjer je bil objavljen, daleč najbolj klikan post. Kar samo pomeni, da ima veliko žensk problem s tem. Pred nekaj dnevi sem ga izbrisala zato, da bi še kakšen drugi post prišel med najbolj klikanih petnajst (izbrisala sem tudi vse stare najbolj klikane poste…). Pa sem ga danes spet objavila.

No, kakorkoli… Še vedno se popolnoma vsega spomnim. Spomnim se tiste mize, kjer sem ležala. Spominjam se ginekologa, a ne spomnim se njegovega imena… (več …)

  • Share/Bookmark

ena

Četrtek, Februar 25th, 2010

  • Share/Bookmark

Povprečno jutro mame s tremi otroci

Nedelja, Februar 14th, 2010

V zgodbi sodelujejo: Iza - stara dvanajst let in pol – pri njej vedno znova odkrivam neko zavijanje z očmi, neko spraševanje, če on pa kakože… mi sede ali ne sede, jaz pa v nezavest, ko vidim, kako hmhm neredna je, kako grrrrrr vseeno ji je, glede reda okoli nje (Pa sej sm učeri likala – ja, likala je pomenilo, da je skoraj zažgala njeno spalno srajco, ki jo je edino vzela iz velikanskega kupa za likanje – joj, jaz jo bom, jaz jo bom…), Tamaučica – stara šest let in hodi že en mesec v čisto pravo šolo (joj, kako se je te šole veselila, imela je tri mesece papir nalepljen nad posteljo in vsak dan je prečrtala en kvadratek), Tamauček – star pet let in je moj sladkorček, moje sonce, moj angelček. No ja, vsi trije so moji sladkorčki, moja sonca, moji angelčki, ampak odvisno od tega, kdaj kdo naredi kakšno neumnost, kako velika je in kakšne volje sem takrat – beri, koliko mi je uspel pritisk zrasti.

Ufff, naj povem spoštovanemu bralcu, ki me bereš, da se že od četrte ure popoldan spravljam to pisati, ampak imam dvome v lastno sposobnost detajlnega obnavljanja doživetega jutra, ker ne vem, če ga bom opisala tako, kot se je zgodilo.

Ampak, probajmo. (več …)

  • Share/Bookmark

Psihotik

Ponedeljek, Februar 8th, 2010

Je človek, ki se stalno bori s strahovi in demoni, ki jih sploh ni, vidi jih samo on sam. Spravlja se na ljudi, ki niso ničesar krivi in pravi, da so oni povzročitelj vseh njegovih težav. To so ljudje iz njegovega ožjega kroga, iz družine. Pred drugimi ljudmi – pred sosedi in sodelavci – to svojo manijo obtoževanja drugih za svoje demone in probleme zelo dobro skriva. Pomembno je, da bodo “vsi” mislili, da smo zgledana družina. Za to, kdo in kaj je psihotik in kako se v resnici obnaša, ve le malo ljudi, ponavadi samo ljudje, nad katerimi se znaša. Tem ljudem tudi nihče ne bo verjel, da je njihov oče/mati tak, saj se pred zunanjim svetom dela prijaznega in prijetnega človeka.

Zato seveda njegovim/njenim žrtvam nihče ne verjame. Saj gre za tako prijaznega človeka, ki nikomur ne bi skrivil niti lasu in drugim vedno ustreže. Psihotik streže tujim ljudem, domače pa muči. (več …)

  • Share/Bookmark