No, tole pisanje bi lahko imelo naslov: Dajanini napotki za življenje življenja, saj bloga seveda ne moremo ločiti od “življenja”. Poznate tisto famozno kreganje – vsaj tisti, ki so na internetu so že gotovo diskutirali o tem, kaj je real life in kaj je virtual life – v smislu, da je realno življenje nekaj popolnoma drugega od virtualnega – tega internetnega življenja. Ni. Realno življenje – se pravi – življenje brez interneta ni popolnoma nič drugačno! Edino, kar je internet prinesel v naše življenje je, da je zelo poenostavil komunikacijo in da imaš veliko veliko več informacij. Človek, ki je v “realnem življenju” prepirljivec, je tak tudi na internetu. Človek, ki se skriva v realnem življenju, se skriva tudi na internetu. Človek, ki je prazen v “realnem življenju”, je tudi na internetu prazen. Kljub temu, da ima na internetu veliko več izbire, iz katere pač vsakdo zbira to, kar pač privlači k sebi. (več …)
Arhiv za April, 2010
Dajanini napotki za pisanje bloga (4)
Petek, April 30th, 2010
Denar, joj denar, joj denar
Nedelja, April 25th, 2010Denar je nekaj, kar je na tem prostoru najbolj “groznega”, najbolj čaščenega in najbolj nerazumljenega. Najbolj nerazumljena stvar je, da denarja ni, da ga primanjkuje. To ni res, denarja je v obilju, a vsak človek ga k sebi privlači točno toliko, kolikor sam dovoli. Če imamo v sebi prepričanja, da je za denar potrebno težko garati in da denarja ni in da si nečesa ne moremo privoščiti, ker nimamo denarja, denarja pač ne bomo dobili, pa ne za to, ker ga ni, ampak zato, ker imamo taka prepričanja, ki nam onemogočajo dostop do denarja.
Niso za denar, ki ga mi nimamo krive slabe ali dobre banke, ni za to, da nimamo denarja kriva država, ali grde položnice, ki jih moramo plačevati ali… otroci, ki jim moramo dati hrano… Za to, ker nimamo denarja, smo si krivi sami, saj blokiramo pot, da pride do nas. (več …)
Kako sem “mučila” avstrijskega mačka
Petek, April 23rd, 2010Živali imam rada, ampak tisti dunajski maček mi je šel na živce. Bil je rumeno-oranžno-rjave barve in bil je ogromen. In zakaj mi je šel tako na živce? Ker je cel dan nepremično čepel na svojem kotu, nad kuhinjsko omaro. Nikoli ga nisem videla, da bi se premaknil.
Edinokrat, ko se je premaknil je bilo, ko mu je teta dala za jest tiste njihove brikete. Vedno sem se čudila, kam za boga daje vso to hrano. Kadarkoli sem prišla k teti, je bil bolj debel.
V glavnem… to, da ga nisem marala, so vedeli vsi, ampak… kaj naj bi naredili. Tudi maček sam do mene ni gojil nobenih simpatij, saj sem ga sekirala od spodaj navzgor, pa me še pogledal ni. (več …)
dve leti
Sreda, April 21st, 2010
Slab občutek
Ponedeljek, April 12th, 2010Ko sem imela šestnajst let, je umrl fant, ki mi je povedal, da me ljubi. Od takrat naprej sem mislila, da bo vsak, ki bo z mano umrl ali me zapustil.
Ko sem izgubila nedolžnost sem imela zelo slab občutek. Sem mislila, da tako pač mora biti. 
Ko sem izgubila prvega dragega sem bila zelo nesrečna. Sem mislila, da je nekaj z mano narobe.
Ko sem imela prvega fanta, me je imel zelo rad, a jaz sem mislila na druge. Sem mislila, da tako mora biti.
Z drugim fantom je bilo podobno.
Ko sem se prvič poročila, sem imela slab občutek. On se je hotel ločiti…
Bljak… sploh ne morem pisati o tem, imam slab občutek.
Rudolf Maister
Petek, April 9th, 2010
Villa Vizcaya
Ponedeljek, April 5th, 2010
