Arhiv za Maj, 2010

Dajanini napotki za pisanje bloga (8)

Ponedeljek, Maj 31st, 2010

Opustite vsako upanje: nikoli ne boste mogli “vsega”, kar se vam dogaja, napisati.

Recimo… tisti, ki imamo otroke in pišemo blog, bi seveda radi pisali o njih. Spominjam se, kako smo v naši (razširjeni) družini ob prvem otroku, ki smo ga dobili, slavili vsak njegov obrat. Vsak mesec v njegovem življenju smo slavili, imeli smo praznovanje, malone smo kupovali torto. roll No, pri drugem otroku smo se že malo ohladili… Pri tretjem pa sploh. Zdaj pa… še dobro, da se spomnimo, kdaj ima sploh kdo rojstni dan!

Internet in mobilni telefoni, moderna tehnologija, ki nas kontrolira na vsakem koraku, nam daje po eni strani občutek, da je vse, kar počnemo pomembno in da je treba vse zapisat, če ne, ne obstajamo. ) Zaradi tega imamo poplavo novic in informacij, ki so popolnoma prazne in popolnoma brez vrednosti ali pa so že zastarele. Zato časopisi ne morejo tekmovati z internetom, ker so časopisi zastareli že s tem, da izidejo samo enkrat na dan. (več …)

  • Share/Bookmark

Dajanini napotki za pisanje bloga (7)

Nedelja, Maj 30th, 2010

Ena o tem, ko bi rad vse izbrisal ali:  The show must go on.

Blog pišem od 1.5.2006. In ni minil dan, da nisem premišljevala o tem, da bi vse izbrisala. Ni minil dan, da ne bi premišljevala o tem, zakaj sploh to počnem. Zakaj mi je to sploh treba početi… Sploh pa, če pride kak uničujoči komentar. Ali, če se mi zgodi nekaj, česar nočem. Večkrat sem že začela brisati poste… Večkrat sem iskala gumb, kjer piše: “You want to delete this blog?” To piše v adminu na eDnevniku. In spodaj seveda: “Are you sure?” Spominjam se, da sem brisala tretjino postov iz eDnevnika in sem potem njihovega admina prosila, če mi jih najde in reši… Moj prvi prvi blog na Delu-blog sem izbrisala. Pa mi je zdaj žal. Nekaj ljudi, ki pišejo, mi je govorilo, da so izbrisali svoje pesmi,  svoje pisanje, da so jih zažgali. Da jim je zdaj žal… Veliko blogerjev je izbrisalo svoje bloge. Najbrž ima vsak taka obdobja, da se sprašuje… Pa kaj zaboga sploh počnem… Zakaj se sploh to grem? Zakaj moram to pisat? Zato, ker moram z nekom komunicirat. Drugi pač gledajo televizijo. Ali pišejo pri Ireni Sireni že n-ti komentar danes, z drugim imenom, po možnosti se pogovarja s svojo ženo na istem blogu, pa ona sploh ne ve, da je tisti komentar napisal njen mož. Iz računalnika, ki je v istem stanovanju.

Namesto, da bi se pogovarjali med sabo, smo dopustili, da je računalnik sredstvo, ki stoji med nami. In potem se skrivamo, si dajemo gor maske (=menjamo imena, da nas ne bi prepoznali).  OK, imamo pač tak nivo komunikacije – robotski. Kar nekaj govorimo, zato, da dokažemo samemu sebi, da smo še živi. Ali zakaj? (več …)

  • Share/Bookmark

Dajanini napotki za pisanje bloga (5)

Sobota, Maj 29th, 2010

Napisala bom nekaj o idealni situaciji za pisanje bloga. Najprej… idealne situacije ni, nikjer v vesolju. Zakaj ni idealne situacije? Zato, ker… ko prideš do ideala in misliš, da je to to… takoj vidiš, da so ga nekje nadgradili ali sproducirali boljšo verzijo ali naredili nadaljevanje filma. Zato se po nekem filmu, ki nam je bil zelo všeč, vedno sprašujemo… kako je pa nadaljevanje (vsaj jaz se vedno sprašujem – po nekem strašno razburljivem filmu, ki se srečno konča – ponavadi se potem fant in punca poročita ali kaj podobnega… kako se je nadaljevalo)…

Torej… idealna sitaucija ne obstaja. Ampak, kako bi si jaz želela pisati blog? Približno tako, kot je ta trenutek, 17.avgusta 2010 na moji domeni dajana.si. Kaj mi tukaj manjka? Moj preljubi admin, pozorno poslušaj! No, najprej bom povedala, kaj je v redu. V redu je to, da sem tukaj na samem (to pomeni, da ni nobenih komentatorjev, ki me kritizirajo), da lahko objavim na blogu, kar mi pade na pamet (na Siolu ne moreš vedno, bog var pisati recimo o tem, da je David Icke odkril, da so pod zemljo reptili, takoj vam začnejo pripravljati grmado, kjer vas bodo zažgali…). (več …)

  • Share/Bookmark

Dajanini napotki za pisanje bloga (6)

Sobota, Maj 29th, 2010

Napisala bom nekaj o razliki med mejli (zasebno pošto) in med komentarji pod blogi. Takoj, ko sem “prišla” na blog nisem razumela nečesa… Če ti pišeš svoj blog, je ravno tako, kot bi pisal članek za časopis ali pač če bi pisal v dnevnik, ki bi ga skrival pod pouštrom. To je tvoje. To je zasebna lastnina, privatna sfera je. Kako lahko nekateri ljudje, ki preberejo nekaj iz tvojega življenja, rečejo na komentarjih, da oni že vedo, kaj si si ti v resnici mislil in kakšen ti v resnici si?

Zakaj se to dogaja? Zakaj ljudje, ki berejo stvari, ki jih mi napišemo na blog pravijo, da to, kar si napisal ni res, ali da si nor, zato, ker si napisal, to kar si. Zato, ker so tisti ljudje, ki berejo to, kar mi, ki pišemo bloge, naše ogledalo. In… če jaz pišem o tem, da sem kričala na svojega otroka, bo človek, ki je to prebral in ima otroka morda mislil, da jaz prav gotovo vedno kričim na otroka in če kričim na svojega, potem kričim tudi na druge otroke, torej obstaja nevarnost, da bom kdaj kričala tudi na njegovega… (več …)

  • Share/Bookmark

kiki

Torek, Maj 11th, 2010

  • Share/Bookmark

Monument Valley

Četrtek, Maj 6th, 2010

http://www.headlesshollow.com/photos/images/2005/monument.jpg

slika od tu, wiki

  • Share/Bookmark

Otroci so…

Četrtek, Maj 6th, 2010

Tisti, ki ima otroke, mi bo potrdil, da je otrok nekaj najboljšega, kar se mu je zgodilo v njegovem življenju. Ko dobiš otroke, se vse postavi na glavo. Življenje dobi popolnoma nov, popolnoma konkreten smisel.

Življenje ni več brezveze, ni  več vseeno kako se živi – življenje ni več nekaj neopremenljivega, nekaj, kar se lahko zgodi tudi jutri ali pojutrišnjem, nekaj, kar lahko malo počaka. Življenje ni več kr neki, žuriranje do jutra, učenje zaradi učenja, delo zaradi dela, kar nekaj avtomatskega.

Življenje postane zelo konkretno in zelo realno. Življenje dobi smisel. No, življenje ima vedno smisel, a takrat, ko imaš otroke, dobi vse skupaj zelo oprijemljiv smisel. (več …)

  • Share/Bookmark

Kreta

Sreda, Maj 5th, 2010

  • Share/Bookmark