Dajanini napotki za pisanje bloga (9)

Danes nekaj o odvisnosti od bloga, odvisnosti od interneta itd. Seveda postaneš od bloga in od interneta odvisen (tukaj o tem govori strokovnjak-inja). Kako to veš? Če nič drugega, ko ti “crkne” internet ali računalnik ali ko ti vdrejo v elektronsko pošto ali se ti samo zdi, da so ti vdrli. Ali ko greš nekam, kjer ni računalnikov in interneta (na dopust recimo) in moraš 14 dni zdržati brez. Če nimaš interneta na mobilnem telefonu… itd.

Veliko odvisnosti sem sprobala na lastni koži. In vem, da si od interneta lahko tudi odvisen ravno tako kot od droge, od cigaret, od kofeina, od iger za srečo in ne nazadnje… od človeka, s katerim si bil povezan podnevi in ponoči. In od vsega se da odvadit in se obnašati zmerno, tako, da ti ne škodi.

Bila sem odvisna od korenčkov in od rdeče paprike. Ne verjamete? Po mojem tretjem porodu sem imela velike hormonske probleme. Imela sem probleme sama s sabo, ker sem bila tako neznosno obremenjena z majhnimi otroci in s skrbjo, da bo karkoli narobe ali da ne bom zmogla tega bremena itd. Vsaka nanovopečena mamica ima te probleme in tako pade noter v to skrb za otroke, da potrebuje leta odvajanja od tega, da mora imeti otroka “na nišanu” (ne spomnim se slovenske besede) dan in noč, če ne – se lahko kaj zgodi. In potem sem začela jest korenčke. Zakaj korenčke? Ker si nisem upala jesti sladkarij, pri tretjem otroku sem se zredila za trideset kil, bila sem širša kot daljša in sem hotela seveda shujšati in se mislila, da… če bom jedla korenčke, bom pa shujšala. Korenčke sem imela po rojstvu Tamaučka stalno pri sebi. Mislim, da sem bila pshihotična ali nevrotična, vsekakor sem bila izredno nesrečna, osamljena, preobremenjena za umret, z možem sva se začela kregat in si nagajat, bila sem v poporodni depresiji… Vse kar hočete – slabše, ko gre, slabše gre, seveda.

Dokler nisem šla s Tamaučkom k zdravniku, bilo je poleti in me je njegova zdravnica vprašala, če imam zlatenico, ker sem bila vsa rumena. Posebej očitno je bilo to na prstih na nogah, ki so kukali iz sandalov.

No, povedala sem ji, da pojem po dve kili korenčka na dan in da imam najbrž zaradi tega take barvo kožo… Potem sem nehala s tem in začela jesti rdeče paprike (ker so sladke). No, takoj, ko se je moje življenje uredilo, nisem potrebovala popolnoma nobene “droge”.

Tako je z vsako zasvojenostjo. Kdaj se zasvojimo z blogom oz. s pisanjem komentarjev na blogu? Ko pišemo blog zato, da hočemo nekoga impresionirat ali nekaj dokazat ali nekoga kritizirat. Ko pišemo komentarje zato, ker hočemo piscu članka ali psicu bloga ali drugemu komentatorju, dokazat, da je “idiot” in da nima pojma. Ko pišemo komentarje in blog, namesto, da bi se pogovarjali s svojim možem ali ženo, ki je v istem stanovanju, morda celo v isti sobi. Sem doživela na lastni koži. Bila sem z dragim skupaj v dnevni sobi, on za svojim računalnikom, jaz za svojim. Jaz sem poslušala tejpe, njemu pa je bilo dolgčas in si je našel na internetu drugo žensko.

Tako to gre in to gre zelo hitro. Kaj narediti, da ne postanemo odvisni? Pišite samo takrat, ko hočete res nekaj svojega povedati in ko nikogar ne kritizirate. Zakaj? Ko kritiziramo drugega se sami počutimo slabo.

Velikokrat sem opazovala “vojne” po blogih in komentarjih, včasih sem bila tudi sama noter. Škoda energije. Škoda časa. Raje pojdite ven na sprehod. Raje se pogovarjajte s svojo ženo, možem. Raje se posvetite otrokom, komurkoli, s katerim vam je lepo.


  • Share/Bookmark

Tags:

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !