Moj idol v puberteti je bila Jackie O. Posebej se mi je priljubila zaradi njene grozne usode, ki jo je zatekla. Meni je tudi umrl fant, ko sem bila stara šestnajst let in vsi ljudje, ki jim je umrla ljubljena oseba, so bili moji “prijatelji”. Jackie O. mi je bila všeč zaradi tega, ker je bila z Johnom seveda. Takrat, ko sem bila jaz v puberteti seveda o tem, kaj se je zgodilo, pa informacij o tem ni bilo veliko. Šele zdaj, ko imam internet, lahko pogledam, iz kakšne družine je prišla Jackie, pa kakšen je bil njen oče (=ženskar… zato je dobila ženskarja)…
Kljub temu, da “vsi vemo”, da je bil John F. ženskar in da je moral seksat trikrat na dan, sicer ga je bolela glava (ali nekaj takega), je najbolj priljubljen ameriški predsednik vseh časov. Kadarkoli pomislim na onadva, začutim preletavanje kurje polti…
Torej… seveda sem si želela biti taka kot Jackie. In seveda sem hotela imeti takega moža… samo prosim, moža bi hotela imeti samo zase. Hočem reči… vsem ljudem se dogajajo razno razne zadeve v njihovih življenjih. Če se vam lekcije ponavljajo, tako kot so se meni z mojimi možovi, ki so me ignorirali ali drugače mučili, potem je to znak, da je treba zamenjati svojo zgodbo. To ne pomeni, da je z mano, kaj narobe! :) To tudi ne pomeni, da je s človekom, s katerim sem bila skupaj, kaj narobe. Vse to so bili moji učitelji.
Bolj, ko sem se upirala, ko je bilo konec, slabše je bilo. Ko je konec ene zgodbe z nekom, zadihajte in se sprostite. To ne pomeni, da boste umrli. To ne pomeni, da nikoli več nihče ne bo hotel k vam. To samo pomeni, da to ni bila prava oseba. Če je prava oseba, potem pride nazaj.
Razen tega sem razumela, da vse, kar si močno želimo, tudi dobimo. Paziti moramo, na kaj mislimo.