Tamauček kleči na postelji, pred njim je devet plišastih igrač in govori:
Koza laja, pes prdi,
starga deca srt tišči
ko se kupček naredi
to se šteje en dva tri
* * * *
Potem gleda, katero igračko bi vzel, pa se ne more odločit in izšteva naprej:
Pika Nogavička
ima rdeča lička
nosek pa rumen
ti pa pojdeš ven.
******
Še vedno se ne more odločiti, katero igračko. Pa dajmo eno po nemško:
Eine kleine Miki Maus
zieht sich ihre Hose aus
zieht sich wieder an
und du bist dran.
Dran bist du noch lange nicht
musst du sagen wie alt du bist
*****
An ban pet podgan
štiri miši v uh me piši
vija vaja ven.
******
In končno se odloči in prileti v dnevno sobo, kjer je Tamaučica in ji reče: “Ugani, kdo je zmagal: ladjica, slonček, medvedek ali ena igračka k ti ne povem katera” – jo drži za hrbtom.
Tamaučica ne ve, katera… že malo živčna, da ne bosta “zamudila” šole (ki itak začne šele čez eno uro, ampak vseeno je malo živčna…).
Pingo. Pingo je zmagal.
In Tamaučke našteje svoje igračke (ene izmed): Medo, Edo, Pingo, Levček, še en Medo, pol Zmajček, Mlekec.
Pride Tamaučica in mi našteje imena svojih dvajsetih “polulančkov”: Lina, Leni, Maj, Den, Lili, Mia, Meli, Pavli, Džek, Mujri, Tomi, Luki, Ema, Viki, Džoni, Lea, Ajda, Majkl, Boni, Bobi, Juli, Fredi
Pride Tamauček in našteje še imena svoje skvadre: Špiček, Črtek, Puhek, Uhek, Tačko, Tačko-Puhek, Slonček, pa še enega imam Tačkota… Reksim, dvakrat Medo….
Tags: otroci
