Ta mesec se popolnoma posvečam EFT -ju (= EFT pomeni emotional freedom technique in gre za nekakšno samo hipnozo, kjer tapkaš po medirianih na svojem telesu in si govoriš afirmacije). Enostavno sem naredila pavzo v svojem življenju in se ne vklapljam v “normalo”, dokler ne bom popolnoma “ozdravela”.
V mojem življenju je nakopičeno toliko bolečine, dvoma vase, zamer, mučenja same sebe, potlačenega trpljenja… da… se samo čudim… Čeprav sem znala nekako krmariti skozi svoje življenje z integriteto in sem zelo pazila, da se nisem poniževala pred drugimi ter sem uresničevala svoje želje (med drugimi so bile to želje imeti otroke in želje, da sem šla študirati dianetiko na Dunaj)… sem vse to naredila samo na pol… tako, da sem v bistvu po drugi strani ranila samo sebe. 
In ker sem tako brezglavo rinila naprej – naprej – naprej in se mi je vse skupaj maščevalo in sesulo pred dvema letoma in pol, ko me je čez noč zapustila ljubljena oseba. 
(več …)
Pa zakaj pišem o otrocih. Pa kaj da si jaz mislim, naj se raje ukvarjam z otroci in naj ne pišem bloga. Pa kako sem jaz zakompleksana, pa kakšna terciarka sem. Pa kdo si jaz sploh mislim, da sem.
Dragi mi da lupčka za dober dan, poveva si, kar si imava za povedat in že… se začne nov dan. Tako se veselim novega dne! Kako se veselim! 
)))))
