Žalost

Včasih je bila njena žalost tako brezmejna, tako vsenavzoča, tako globoka, da se je celo njej sami zdelo, da kar nekako uživa v njej in se je sploh noče rešiti. Saj se je njeno življenje začelo urejati. Saj je začela dobijati potrdila od drugih. Saj je uredila razmerje z bivšim. Saj je navezala stike z drugimi ljudmi. Poznala je veliko ljudi. In nekaterim moškim je bila zelo všeč. A okoli nje je bil plašč…

Nadela si je obrambni plašč, ker jo je bilo tako prekleto strah. Strah jo je bilo, če se ji je približal kak moški… Strah jo je bilo, da se ji bo kdo preveč približal. Zadnjič je bila na neki prireditvi, kjer je bil nek moški, ki ji je bil vizualno zelo všeč. Deloval je tako samozavestno in kul.

To ji je všeč na moških. Spraševala se je: kako je možno, da mi je spet nekdo všeč? Po vsem tem, kar se mi je zgodilo. Ja, po vsem tem…

Potem se je spraševala, če se morda ne drži umetno v vsej tej  žalosti in si dopoveduje, da ne more biti srečna, če ni nesrečna.

To, da ima zaščitni plašč, že ve. In kaj bo naredila s tistim prijetnim moškim, ki išče stik z njo? Na koga se bo izgovorila, da ne bo z njim? Na otroke? Na to, da je tam, kjer živi, pod kontrolo njene mame? Sami izgovori. Da ne more biti z njim, ker nima kje biti z njim. Saj ima vendar on svoje stanovanje. Lahko bi bila z njim, če bi hotela! Že danes! Pa… Ne, prosim, ne!!! Prosim, ne!!!!!!!!!!!!!!! Strah………….

In potem… bi hotel, da spita skupaj in ona… bi se morala spet sleči in spet… drugi moški… drugo telo… Ne! Ne! Ne!

Ne more, ni še pripravljena… Ljubi Bog, pomagaj. Spet se je spomnila tiste prijateljice, ki je pet let po ločitvi še vedno brez moškega. In druge prijateljice, ki je rekla, da je potrebovala deset let po ločitvi od prvega moža. Deset let!!! No, ampak zdaj izgleda zelo srečna. Bilo je vredno. Čakati nanj deset let… Deset let???

Ona bi kar takoj umrla. Zakaj? Zato, ker je nek prijeten moški pokazal zanimanje zanjo? Saj ni vsak moški pokvarjenec.

Saj sploh noče… Noče z nikomer spati, saj… tega sploh ne more. Ni pripravljena. Tri leta je minilo. Kot bi bilo včeraj. Še vedno je zamrznjena v tistem trenutku, ko je rekel, da je spal z drugo, da bo zdaj pač… s to drugo. Pa kako je lahko to naredil???

Vera še zdaj ni dojela, da je to res naredil… Ona tega nikomur ne bi naredila. On pač. Ljudje obljubijo in lažejo eni ženski in naslednji dan naredijo isto z drugo.

Pa kdaj jo bo izučilo? Vse sorte stvari se dogajajo po svetu…

A si sploh lahko zamisli, da bi bila z nekom skupaj, ki bi jo ljubil tako kot je, ki bi delal stvari, ki jih dela tudi ona, ki bi jo razumel, ki ji ne bi očital, da dela stvari, ki jih dela…

Če si tega ne more zamisliti, potem pač nikoli ne bo prišel pravi.

In zakaj se sploh zaradi tega sekira? A hoče, da pride pravi, ali ne? In če ja, zakaj potem dela tako strašno dramo? Če ne bo šla v nobeno zvezo, se ji zagotovo ne bo nič slabega zgodilo. In obljubila si je, da ne bo delala ničesar proti sebi več…

  • Share/Bookmark

Tags:

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !