Arhiv za Februar, 2011

Vsake toliko časa se te moram dotakniti

Četrtek, Februar 24th, 2011

Smo na dvorišču kmečke hiše. Veliko nas je. Nekaj praznujemo. Na mizah se šibi hrana. Pojedli smo in zdaj se pogovarjamo. Včasih kaj zapojemo. Pa spet malo spijemo in govorimo, govorimo.

Dragi sedi malo stran od gruče ljudi. Sobota je, na začetku pomladi smo. Vsenaokrog se poraja novo življenje, diši po vlažni, prebujajoči se zemlji.

Otroci kričijo in se lovijo naokoli.  Starejši se glasno pogovarjajo, mahajo z rokami in se smejijo. Lepo se imamo. Res lepo.

Pri otrocih sem.  Z enim očesom spremljam, kaj dela dragi. Kar naenkrat me prime želja, da bi ga dotaknila. Potrebujem to tako močno, da me kar zaboli. (več …)

  • Share/Bookmark

Mubarak in sedemdeset milijard dolarjev

Četrtek, Februar 24th, 2011

Ne resno ljudje, saj ste spremljali Egipt, pa Bato na Siolu, ki je direkt poročala od tam (jaz že pet let ne gledam televizije in mi ni potrebno, saj vse zvem na netu).

Kar je meni impresivno je, da je nekdo vrgel ven to številko, da ima Mubarak sedemdeset milijard dolarjev in nihče ne reče ne bu ne mu. No, kot rečeno televizije ne gledam, radia ne poslušam in cajtngov ne berem. Morda je kdo tam kaj pisknil.

Ampak od blogerjev nihče. Vsaj zdi se mi.

A se vi ljudje, zavedate, koliko denarja je to ????????????? Pa saj Mubarak je najbogatejši človek na svetu. ;) (več …)

  • Share/Bookmark

Izštevanke

Četrtek, Februar 24th, 2011

Tamauček kleči na postelji, pred njim je devet plišastih igrač in govori:

Koza laja, pes prdi,

starga deca srt tišči

ko se kupček naredi

to se šteje en dva tri

* * * *

Potem gleda, katero igračko bi vzel, pa se ne more odločit in izšteva naprej:

Pika Nogavička

ima rdeča lička

nosek pa rumen

ti pa pojdeš ven.

****** (več …)

  • Share/Bookmark

ena od moje Tavelike

Sreda, Februar 23rd, 2011

pomladi 2005, Donauplexx, Show 4 Kids

  • Share/Bookmark

Pozitivne afirmacije

Sreda, Februar 23rd, 2011

Od Luise L.Hay. Dobila sem jih tu .

1. Imam veliko energije – in to ves čas.

2. Vedno se vse uredi in tako bo tudi zdaj.

3. Zdaj zmagujem na vsej črti.

4. Dovolj se cenim, da se zadovoljim le z najboljšim.

5. Vsak dan je lepši, boljši in uspešnejši.

6. Moje življenje postaja z vsakim dnem lažje.

7. Z vsakim izdihom iz svojega telesa izganjam strupe.

8. Vsak dih popolnoma očisti moje telo.

9. Z vsakim trenutkom se počutim močnejšega.

10. Moje dobro počutje nima meja.

11. Ko se bom zbudil, bom popolnoma svež, poln energije in zdrav. (več …)

  • Share/Bookmark

Zaljubljenost v istega fanta

Sreda, Februar 23rd, 2011

Pred dvajstemi leti sem se družila z Ingrid. Saj ne morem verjeti, da je enajst let, odkar smo praznovali Millenium… shock

O tem moram še pisati, kako sem se tega veselila, konca stoletja… Bila sem na Dunaju, hodila sem na tečaj in stanovala sem skupaj z Ingrid. Ona ni bila moja prijateljica, bila je moja znanka, sošolka. Hodili sva skupaj na tečaj in potem sva se po koncu vozili daleč na drugi konec mesta. Ingrid je bila visoka punca, dolgih las, zelo komunikativna, veliko se je smejala. A nesamozavestna…

To sem takoj opazila. Ni verjela vase. Imela je neke komplekse, česar sploh nisem razumela, saj je bila res v redu punca. Nekega večera, ko sva se vračali domov, mi je povedala, da je zaljubljena v Marka, ki je tam učil. Meni Mark ni bil preveč všeč,  saj se mi je zdel samovšečen in aroganten. (več …)

  • Share/Bookmark

ena

Sreda, Februar 23rd, 2011
  • Share/Bookmark

Kako se dvigniti iz grozne situacije?

Sreda, Februar 23rd, 2011

Končno sem pogruntala, o čem moram pisat na blogu. ) Kaj je pisanje bloga? Samoterapija.

Ničkolikokrat so se mi zgodile grde stvari in iz vsega sem se izvlekla. Bila sem v res groznih situacijah in zdaj se sprašujem, če je bilo to zato, da lahko o tem, kaj se mi je zgodilo in kako sem preživela, pišem. evil

Kakorkoli, začela bom z naslednjo zgodbo: Pred nekaj časa mi je moški, ki je živel z mano in z otroci, po msn-ju povedal, da me je prevaral.

Čez štirinajst dni je pobral svoje stvari in se odselil k drugi. Nobenemu ni rekel nič, nobenemu ni razložil nič.

Saj ni imel obveznosti do nas… :evil: Z mano ni bil poročen, otroci pa niso bili njegovi. Prekinil je popolnoma vso komunikacijo z nami.

Bila sem v strašni bolečini, v žalosti, v depresiji, v obupu. :cry: Najbolj od vsega pa je bolelo: ponos. Najbolj od vsega je bolelo: z nikomer nisem mogla, niti hotela o tem govoriti. Ne samo, da je bil on moj partner, bil je moj prijatelj, moj zaupnik, moj zaveznik. (več …)

  • Share/Bookmark

Ničvrednost

Sreda, Februar 23rd, 2011

Lori se je povrnil strah. Nekdo ji je spet dal vedeti, da je ničvredna. Ugotovila je, da še vedno ni ozdravljena. Bila je osamljena, žalostna in… spet se ji je zdelo, da jo bo pobralo na spiralo, obrnjeno navzdol.

A zdaj je točno vedela, zakaj. Vedela je, da je to ta občutek, zaradi katerega trpi. Pa ne samo ona. Cel narod. Občutek ničvrednosti!

Ko je bila otrok, ji je mama večkrat rekla: “Nisi vredna, da nate sonce sije“.  Lora je sicer zdaj razumela, da so to stavki, ki so programirani in da je tako govorila že Lorina prababica, pa njena prababica, itd. A kot otrok tega vendar ni mogla vedeti in ni mogla razumeti, zakaj ni nič vredna.

Pa tako se je trudila. Bila je najboljša v šoli. Kamorkoli je šla, je blestela. Njena mama pa je rekla: “Nič nisi vredna”. Je vseeno, kaj narediš.

Karkoli narediš, si ničvreden! Ja, tak občutek, kot je imela zdaj, je imela večkrat kot otrok. Občutek nevrednosti, da ne more nič narediti, da je vseeno kaj naredi, saj je tako ali tako ničvredna… (več …)

  • Share/Bookmark

Ženske, ki hočejo od moškega samo otroka

Sreda, Februar 23rd, 2011

Obstajajo ženske, ki želijo zadržati moškega tako, da naredijo otroka z njim in obstajajo ženske, ki imajo moškega samo zato, da dobijo od njega otroka. Poznate kakšno tako žensko? Jaz jo. To sem bila jaz. ( Eno od mojih velikih spoznanj zadnje čase.

Ko sem po svoji veliki ljubezni in velikem razočaranju v začetku leta 1994 šla na Dunaj, sem “naredila” otroka s človekom, ki me je dobesedno psihično mučil. No, “mučil” me je šele po rojstvu otroka. Tega, kako se lahko nekateri moški – odrasli dojenčki – spremenijo in kako so panični, ko zagledajo živo bitjece, za katerega so po novem postali odgovorni, nisem mogla vnaprej vedeti. Jaz sem z njim mislila resno. Jaz z vsakim človekom mislim resno.

To spoznanje je prišlo šele po štirinajstih letih. A meni je bilo takrat pomembno samo eno: da z njim zanosim. Nekaj mesecev, ma kaki nekaj mesecev, nekaj dni po rojstvu otroka sem še mislila, da bova midva happy ever after vedno skupaj, pa se je on hotel nujno ločiti. (več …)

  • Share/Bookmark

Vladavina najstnikov

Sreda, Februar 23rd, 2011

Nas obvladuje pedokracija oz. vladavina mladostnikov? Nas obvladujejo najstniki? Najstniške besede v srednji generaciji…

Popolna ignoranca starejših ljudi in starosti. Ignoranca staršev. Ignoranca učiteljev. Ignoranca policistov. Ignoranca obveznosti in odgovornosti.

Popolno nespoštovanje vsake avtoritete. Prevlada zelo mladih ljudi na internetu, kar se potem prenese v vse pore družbe.

Internet kot orožje mladih ljudi, ki obvladajo tehnologijo v nulo, nimajo pa osnovne izobrazbe, v šoli so prisotni samo zato, ker je pač to obvezno, v šoli počnejo vse drugo, kot se učijo in poslušajo učitelje. Vsi imajo mobitele in računalnike, kar jim pomeni vse.

Nimajo osnovne etike in morale in njihov svet je virtualni svet. Ne znajo več razlikovati med realnim in virtualnim svetom. Reality show je to, kar poznajo že od rojstva. (več …)

  • Share/Bookmark

Nekaj misli o poroki in o partnerstvu

Sreda, Februar 23rd, 2011

Partnerstvo – zakonska zveza je nekaj, kjer obstaja največ veselih in žalostnih dogodivščin pri človeku. Nikjer drugje ni toliko dih jemajočih okoliščin…

Ko se dva človeka poročita, nimata pojma o tem, kaj počneta. In tudi, ko se poročita drugič. Tega, kako živeti v partnerstvu nihče ne uči. Včasih so imeli v cerkvi duhovne vaje oz. mladoporočencem so ob poroki dajali so knjige o tem, kako naj se ljudje obnašajo v zakonu. Zdaj se veliko ljudi sploh ne poroči več, živijo pač skupaj. Popolnoma nepomebno je, če ima nekdo papir od svoje poroke z nekom. To ne pomeni, da ne bo še naprej varal (če je že prej) in da bo ta zakon srečen do smrti. Lahko pa seveda je… odvisno od ustvarjanja. (več …)

  • Share/Bookmark

Diamanti

Sreda, Februar 23rd, 2011

Včasih se spomnim na kakšen diamant. Na sceno iz mojega življenja, ki mi pomeni toliko kot diamant.

Oh, ta scena se je zgodila  že zdavnaj. Ampak… glede na to, da sem ugotovila, da je čas problem samo takrat, ko smo v telesu in… ker smo pravzaprav večna bitja, ki nikoli ne umremo, samo prehajamo iz telesa v telo… potem ostanejo taki trenutki kot diamanti. Večni…

Pravzaprav je bila moja puberteta čudovito lepa. A v njej sem doživela neizmerno žalost in neizmerno trpljenje.

Ko sem bila stara šestnajst let mi je umrl fant. Oh ne… ne bom se spuščala zdaj v to žalost. Dovolj je bilo eno leto in več oblačenja v črnino in žalovanja.  Dovolj sem se mučila, da sem jaz kriva, ker je umrl. Zato, ker se nisem pogovorila z njim. Da mu nisem šla povedat, da mi je hudo, da se mi bo zmešalo od tega, ker nisem mogla govoriti z njim. Bil je v bolnišnici, umiral je za rakom, meni pa je bilo grozno iti tja k njemu. (več …)

  • Share/Bookmark

Kako lahko kontroliram svojo hčer na Facebooku

Sreda, Februar 23rd, 2011

Najprej naj vam izbijem iz glave misel, da se da kogarkoli kakorkoli nadzirati ali kontrolirati. Pozabite na to! Ja, na Facebooku je strašno veliko nevarnosti, otroci oz. najstniki so sovražni eden do drugega.

Ravno tako kot odrasli!

Je kdo kdaj bral napade name… našla sem en komentar od ene ženske, ki me je napadala pred tremi leti,  da najedam kot kislina… Ta ženska me nikoli ni videla in sploh pojma nima o meni. Zakaj najedam kot kislina? Ker komuniciram, ker si ne pustim odvzeti pravico, da … pišem. ;)

No, pa bom zdaj napisala, kako sem se pogovarjala z mojo Taveliko v zvezi s FB-jem. Najprej naj povem, da imamo doma samo en računalnik, ki si ga delim z njo in s tamalima dvema. (več …)

  • Share/Bookmark

ena

Torek, Februar 22nd, 2011

  • Share/Bookmark

Ko ljubezen postane bolezen

Torek, Februar 22nd, 2011

Prepisano iz knjige Peklenska gugalnica, avtorica dr. Sanja Rozman, str. 243 (poslušajte intervju z njo o odvisnosti od odnosov)

Kljub temu, da o odvisnosti od odnosov oziroma soodvisnosti mnogo avtorjev piše že vrsto let, si še ni utrla poti do uradne medicinske kvalifikacije bolezni, kar pomeni, da je zdravniki ne obravnavajo kot bolezen. Psihiatri imajo svojo kvalifikacijo, a tudi tam je ni. Težave, zaradi katerih trpijo odvisni od odnosov, je po veljavni Mednarodni kvalifikaciji bolezni moč uvrstiti v kategorijo “osebnostnih motenj”. Zasvojenost je v tej kvalifikaciji, če gledamo na splošno, ni opredeljena najbolje. Kemične zasvojenosti so dokaj dobro opisane, kar je pravzaprav velik napredek glede na to, kako je bilo pred 15 leti. Vse druge zasvojenosti pa so razpršene pod raznimi naslovi, zasvojenosti s hrano so na primer opisane v poglavju “Motnje hranjenja”, patološko hazardiranje in patološka kraja se imenujejo “Motnje nagibov”, posebej so obravnavane tudi “Motnje spolne preference”, kamor naj bi sodila seksualna zasvojenost. (več …)

  • Share/Bookmark

Kako preživeti potres

Torek, Februar 22nd, 2011

Kadar ljudje začutijo, da prihaja potres, se v stavbah množično poženejo pod pisalne mize ali se postavijo med vratne podboje. Velja namreč prepričanje, da je to najbolj varno in da takšno zavetje nad glavo poveča možnosti preživetja.

Vendar je to velika napaka – pravi Doug Copp, vodja Ameriške mednarodne reševalne skupine (ARTI) in izkušen poveljnik reševalnih akcij v mnogih katastrofalnih nesrečah.

Doug je aktivno sodeloval v reševalnih akcijah v 60 državah in iskal preživele v 875 porušenih poslopjih. Dve leti je delal tudi kot strokovnjak Združenih narodov za odpravljanje posledic katastrof. Izkušenj ima torej več kot dovolj. Pravi pa, da je bila morda najhujša tista prva: »Prva porušena zgradba, v katero sem se moral splaziti, je bila šola, zrušena med hudim potresom, ki je leta 1985 prizadel Ciudad de Mexico. Vsi otroci so bili pod šolskimi klopmi. In vsi otroci so bili mrtvi, stisnjeni na debelino borih nekaj centimetrov. Bilo je grozno – obsceno in popolnoma nepotrebno. Kajti če ne bi čepeli pod klopmi, temveč POLEG klopi, bi zagotovo večina preživela. Takrat še nisem vedel, da so otrokom celo izrecno naročili, naj zlezejo pod klopi.«

Trikotnik preživetja

Ko se stavba poruši, ostane tik poleg večjih kosov pohištva prazen prostor s prerezom v obliki trikotnika. (več …)

  • Share/Bookmark

ena

Torek, Februar 22nd, 2011

  • Share/Bookmark

Moški in otrok sta dve različni kategoriji za žensko

Torek, Februar 22nd, 2011

S prijateljico, ki je v podobnem položaju, kot jaz, sem se pogovarjala o otrocih in moških. Vprašala sem jo, zakaj nima moškega. Rekla je, da še vedno okreva od zveze s prvim moškim. To je zdaj že… devet let – deset let! Ali je možno, da čas tako leti?

Z njim je bila poročena – dolgo – petnajst let – hotela je imeti otroka, potem pa jo je čez noč zapustil. Sploh se ne pogovarjata več od takrat, od drugih sliši, s kom je zdaj. A še vedno jo boli.

Po devetih letih? Ja, še vedno me boli!

Povedala sem ji za mojo prijateljico, ki je stara toliko kot jaz in jo je ravno tako zapustil mož. V tem primeru je bilo tako, da ona sploh ni mogla imeti otrok. In od takrat je minilo deset let. In zdaj ima perfektnega možička. Ampak… nimata otrok… (več …)

  • Share/Bookmark

Čez dolgih sedem let se bova vidla spet

Torek, Februar 22nd, 2011

Lora je mislila na to, da kot otrok ni imela očeta, a ga ni pogrešala. Njen oče je bil ves čas zdoma. Lora je zelo dobro vedela, kdo je njen oče, a pač ni bil prisoten v njeni zgodnji mladosti in s tem ni imela problema. Tako je pač bilo. A problem s tem je imela njena mama.

Lora ni razumela, zakaj je tako žalostna, saj bo vendar prišel. Kako težko je čakala, kdaj bo oče prišel. Vedno je prinesel darila. Enkrat je prinesel diaprojektor. In fotoaparat. In kotalke. Prva jih je imela v tistem mestecu…

Lora je šla včasih z mamo poklicat očeta po telefonu, a ni marala z njim govoriti. Kaj naj mu vendar pove? Da ga pogreša? Saj ga ni. Da ga ima rada? Pa saj to ve. Kaj ji bo prinesel? Saj ni ničesar potrebovala. Ni hotela govoriti nekaj, kar ji je nekdo drug rekel, da mora reči, pa čeprav je bila to njena mama.  Že takrat je imela fobijo do govorjenja po telefonu, to je moralo biti kaj od prej. Spominjala se je, kako je mama vedno jokala, ker da je sama in brez moža. Lora ni razumela, zakaj je tako nesrečna. (več …)

  • Share/Bookmark

Preteklost definitivno pustite v preteklosti

Torek, Februar 22nd, 2011

Kako naj se prepričam, da je vse v redu, da na svetu vlada obilje in…  Danes mi ni šlo preveč dobro… Oglasila se je preteklost, ki me je mučila, ki mi je govorila, da nisem vredna, da me nihče na mara… aaaa hitro stran  od tam!… Ta preteklost ni bila taka, da bi me kam pripeljala! Torej jo pustimo v preteklosti! Preteklost definitivno pustiti v preteklosti! ) Oh, nek trenutek se mi življenje ne zveni preveč veselo, čeprav… nimam druge šanse, kot da živim! Kristalno jasno mi je, da ne morem umreti! Kristalno jasno mi je, da ne bom umrla in da je smrt v bistvu življenje. In zakaj potem taka žalost? Recimo, da sem se rodila danes na novo in da zame ne obstaja pravilo, da bi morala biti z moškim – ergo sem sama sebi zadostna – ergo imam samo eno nalogo: preživeti (kar imam itak). (več …)

  • Share/Bookmark

Margarina povroča raka!

Torek, Februar 22nd, 2011

Dr.Albert Schweitzer o najhujšem povzročitelju raka

Naj o svojih ugotovitvah, zakaj ljudje obolevajo za rakom in zakaj je rak danes tako razširjen, pove eden najuglednejših zdravnikov vseh časov in Nobelov nagrajenec, dr. Albert Schweitzer.

Dr. Schweitzer je dolga desetletja preživel kot požrtvovalen misijonarski zdravnik v Gabonu v Afriki. Aprila 1913 je prispel v vasico Lambarene, da bi na bregovih gabonske reke Ogowe osnoval bolnišnico. Že naslednjega jutra sta z ženo Helene, izurjeno bolničarko, začela sprejemati bolnike, čeprav bolnišnice ni bilo še nikjer. V prvih devetih mesecih je sprejel skoraj 2.000 bolnikov, pa tudi v naslednjih štiridesetih letih je povprečno pregledal 30 do 40 bolnikov na dan, povrhu pa na teden opravil še 3 operacije. Na začetku njegovega službovanja so prebivalce pestile predvsem lokalne bolezni in infekcije – malarija, spalna bolezen, gobavost, tropska mrzlica in garje. (več …)

  • Share/Bookmark

ena

Torek, Februar 22nd, 2011

  • Share/Bookmark

O tem, kar te udari naravnost v srce

Torek, Februar 22nd, 2011
Pojavil se je, ko je bila v drugem letniku gimnazije. Dolgo ga je poniževala in mu ni verjela, da res čuti do nje to. Zdaj premišljuje, kaj imamo ljudje s tem, da zanikamo ljubezen do koga? Zakaj vendar to počnemo? Nas je strah, da bi nas ranilo, če kdo do nas čuti ljubezen?
Začne se zgodaj… Ljubezen je magnet, ki drži to vesolje pokonci in če jo zanikaš, je hudo.

Jasno ji je kazal ljubezen, a ga je dolgo časa zavračala. Potem pa, se je nekega dne zgodilo… tisto… ko začutiš ta udarec v srce, ko dobiš kurjo polt, ko si… ah, kako se vendar da opisati to čustvo?  Iz neba na zemljo v naše telo… to čustvo, ki ga iščemo od vekomaj, ki se nam je že milijonkrat zgodilo prej… in vemo, da obstaja, zato ga vendar iščemo. In je zdaj spet tu. Tu je zdaj njen ljubljeni, bil je njen šestnajsti rojstni dan in plesala skupaj na Angie in na Hotel California… Plesala sta… tesno objeta… in poljubil jo je … in začutila je telo, ne samo čustva… Začutila je, da je to zares!

Telo, ljubezen, čustva, omamljenost od sreče, da je ta velikanska ljubezen, ki je bila v knjigah, končno tu. To, kar je si je tako želela je končno prišlo. Dve telesi, ena duša…

To je bilo v petek. V ponedeljek je bila šola. Lahko si zamislite, kako je komaj čakala. Kaj vse je fantazirala tisto soboto in nedeljo… Kaj je vse sanjarila… (več …)

  • Share/Bookmark

Kako sem končno razumela, kaj je Bog

Torek, Februar 22nd, 2011

Ja. Nekateri pač potrebujemo dolgo. Čeprav se z duhovnostjo ukvarjam že 23 let. Čeprav … sem se začela spraševati, kaj se dogaja po smrti, kam gre duša, ko sem bila stara šestnajst let in je umrl Tine. To je bila zame zelo brutalna izkušnja.

Nisem mogla nikomur povedati, kaj se dogaja. Sram me je bilo to povedati. Sram me je bilo pred mojo družino. Sram me je bilo pred njegovo družino. Sram me je bilo pred njim, ker sem se grdo do njega obnašala. Umiral je v bolnici, to sem vedela, pa nisem mogla do njega. Groza me je bilo, ker sem mu hotela povedati, da ga imam rada, pa nisem mogla… Če me takrat ni razneslo od silnih protislovnih čustev, potem je res nekaj na meni, dragi Bog, da sem preživela. Ja, saj zdaj vem, zakaj. Pisat moram o tem, ane? (več …)

  • Share/Bookmark

Slovenci imamo večvrednostne in manjvrednostne komplekse do narodov okoli nas

Ponedeljek, Februar 21st, 2011

Slovenci se do ljudi iz Juga, do bivših bratskih republik oz. do vseh, ki niso Slovenci (=no, o tem, kaj pomeni termin Slovenci in kdo je zaslužen tega naziva bi se lahko še pogovarjali…)… obnašajo vzvišeno in imajo do teh ljudi večvrednostni kompleks.

Do “bivšega” Zahoda pa se obnašajo hlapčevsko in imajo do njega manjvrednostni kompleks. Popolnoma brez potrebe. Sama sem živela “na Zahodu” več kot deset let in lahko poudarim, da ni niti ene stvari tam, ki je mi ne bi imeli in celo boljše. Imamo lepšo državo, kot marsikdo na Zahodu. Imamo lepe in pametne ženske in moške. Imamo izredno pametno mlado generacijo. (več …)

  • Share/Bookmark

Zakaj je Peter zapustil Ištar?

Ponedeljek, Februar 21st, 2011

Saj je ni hotel. Vse skupaj je naredil nekako v deliriju. Na tisto obdobje se sploh ne more prav dobro spomniti. Kot da bi bil takrat zadrogiran ali stalno pijan. Sploh ni mislil  jasno. Bilo je… kot da ima vročico, kot da to počne nek drugi Peter, nek njegov dvojnik, nek demon, ki je prevzel njegovo telo in mu ukazuje, kaj mora delati. Potem pa se je kar prepustil temu toku in sprejel novo igro, za katero je že na začetku vedel, da ni prava, da ni njegova in da noče v njej igrati… Ampak, včasih gredo stvari kar svojo pot…Vse skupaj je imelo napačno osnovo… Kot, da bi bila Ištar kriva za njegove napake in bi moral Ištar kaznovati za to, ker je naredila nekaj “narobe”. Kaj je naredila Ištar “narobe”? Ni ponorela, ko se je Peter pogovarjal s Sonjo po internetu. Sploh ni naredila nič, ko je videla, da jo je Peter začel varati. Najprej virtualno, potem pa zares. Peter je Ištar zameril najbolj to, da se sploh ni borila zanj. (več …)

  • Share/Bookmark

Odpustimo samemu sebi

Ponedeljek, Februar 21st, 2011

Recimo si: V redu je zame, da sem tak kot sem. V redu je, da sem v tem čudovitem telesu. Pomaga naj vam Brownym Marmo.

Vi ste v čudovitih telesih. In vsaka izkušnja, ki ste jo imeli do zdaj je bila perfektna in božanska. In vedite, da vam je odpuščeno in da lahko samim sebi odpustite. Če se držite sramu, jeze ali užaljenosti… pustite to.

  • Share/Bookmark

ena

Ponedeljek, Februar 21st, 2011

  • Share/Bookmark

Kriki iz otroške sobe

Ponedeljek, Februar 21st, 2011

Delala sem nekaj v svoji sobi, ki je poleg otroške sobe, iz katere so se slišali kriki. Ti so bili najprej tihi, ne preveč glasni. Ker sem navajena na njihovo kričanje, žgolenje, kruljenje, renčanje in kokodakanje… in ker sem vedela, kaj punci počneta, sem ob polglasnih krikih samo skomignila z rameni in delala svoje stvari naprej.

Potem pa naenkrat glasen krik, ki je pretresel temelje stavbe: “Au! Au! Auuuuuuuuuuuu! Boli, boliiiiiiiiiiiiiii!!!!!. (več …)

  • Share/Bookmark