Arhiv za April 26th, 2011

Resnica o NOB

Torek, April 26th, 2011

Zakaj Janez Stanovnik iznaša resnico šele sedaj, po več kot pol stoletja? Toda to, kar je iznesel ni »resnica«, temveč polresnica. Janez Stanovnik je moral zamolčati, da je domobranske borce pomorila JLA na ukaz Tita! Pomore je vodil Sima Dubaić, srbski prostozidar.

Obenem s tem, ko očita škofu Rožmanu »izdajstvo«, pa skrbno zamolči, da so med partizane od leta 1943 dalje pošiljali srbske vrinjence, ki so sodelovali z Italijani in zatem z Nemci, morili zavedne slovenske borce in izdajali položaje sovražniku.

:cry: :cry: :cry: :cry: :cry: :cry:

Takšen primer je bila  obkolitev Gradnikove brigade na Golobarju aprila 1943 (okoli 50 padlih), pa Gregorčičeve brigade pod Krnom avguta 1944 (okoli 160 padlih)… In dalje, umor Janka Premrla Vojka, Ferda Kravanje itd. Leta 2005 je Janez Stanovnik imenoval pripadnike primorskega TIGRa »teroriste«.

Franc Rozman – Stane (v sredini), ki ga je ustrelil Arso Jovanović, odposlanec Tita. Njegova ustrelitev je še vedno tabu za ZZB NOB in za njenega postaranega predsednika, Janeza Stanovnika. Odprt pa je v predvolilne namene znova lov na škofa Rožmana…

odlomek od tu

  • Share/Bookmark

Janko Premrl Vojko

Torek, April 26th, 2011

Tukaj je potrebno omeniti, da obstajajo domneve, da je bil ustreljen v hrbet od soborcev, ker je bil v svoji gorečnosti za pravičnost in enakost (pa tudi v svoji veri v Boga) moteč za komunistično partijo, katere član ni bil. Dvom o njegovi smrti je podala tudi njegova sestra Radoslava Premrl v knjigi: Moj brat Janko Vojko, Slovenska matica, Lublana 1992.

Zapisala je : “Tudi Jankova smrti se mi ni zdela več tako strašna, pa čeprav me je motil neki nejasen nemir, ki so mi ga pustila vsa pripovedovanja o Jankovem koncu. Bilo je nekakšno izmikanje, ki se je končalo z besedami: »Veš tovarišica, jaz ne vem točno, kako je bilo, vprašaj tega in tega tovariša, on ti bo vse podrobno povedal.« … Nekje sem napisala, da se mi je zdelo, da ima o Jankovi smrti vsak od njegovih tovarišev svojo resnico. (več …)

  • Share/Bookmark

Zgodovina slovenskega naroda

Torek, April 26th, 2011

… je zgodovina vzponov in padcev. Takoj, ko se Slovenci zavzamejo zase, ali uprejo ali ustanovijo svojo državo  – pride kakšen sosed, ki se ponudi za njihovega vladarja (Beograd, Bruselj).

Danes slavimo sedemdesetletnico upora proti okupatorju… Upor proti okupatorju se je kmalu spremenil v upor proti Slovencem, ki so motili partijo, ki ni imela narodov (proletariat je brez narodnosti) in je umorila najboljše: Ferdo Kravanja, Franc Rozman Stane, Janko Preml Vojko… Ti so bili s svojim delovanjem in idejo o neodvisni slovenski državi, preveč nevarni tako slovenskemu, kot tudi srbskemu internacionalistično-komunističnemu vodstvu.

Potem so Srbi pobili še na tisoče Slovencev, ki so mislili, da jih peljejo na sojenje, pa so jih pobili v Rogu. Veliko jam je še neodkritih.

Kdaj se bo za Slovence končala druga svetovna vojna? Ko ne bodo več komunisti (ali preoblečeni komunisti) na oblasti. Ko bodo vse jame odprte. Ko bodo Ribičiču sodili za zločine. In vsem ostalim.

  • Share/Bookmark

Ferdo Kravanja

Torek, April 26th, 2011

Odlomek od tu (TIGR wiki):
Po vrnitvi je Malega srpana 1944 postal sekretar novoustanovljenega komiteja KPS Zahodnoprimorskega okrožja. Aktivno je pričel tudi organizirati Slovence v Benečiji in Reziji. Med prebivalstvom je užival izredno zaupanje in spoštovanje. Želel je dvigniti vstajo tudi v najbolj zahodnih slovenskih pokrajinah. Kot pravi slovenski nacionalist in borec za osvoboditev Slovencev izpod italijanske okupacije, se ni oziral na interese partije in je prednost dajal slovenskim narodnim interesom. To so mu partijci hudo zamerili. Proti koncu leta 1944, je Kravanja padel pod natančnim strelom iz velike bližine. Njegova smrt sodi v skupino sumljivih in nepojasnjenih smrti številnih slovenskih narodno zavednih partizanskih komandantov, ki na prvo mesto niso postavljali revolucije, temveč slovensko narodno osvoboditev, med katerimi so tudi komandant Franc Rozman – Stane, komandant Jože Srebrnič, Maks Rejec, brat vodje TIGR Alberta Rejca, še pred tem pa tudi komandanta Saša Lemut in Janko Premrl – Vojko.

10. Vinotoka 1944 je Ferdo Kravanja padel v sumljivih okoliščinah, uradno iz zasede na Banjiški planoti pri zaselku Paljevo. (več …)

  • Share/Bookmark

Angela Vode

Torek, April 26th, 2011

Angela Vode je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, učiteljica prizadetih otrok, organizatorka gibanja za pravice žensk pred drugo svetovno vojno, esejistka in ena prvih komunistk v Sloveniji. Bila je ena od soustanoviteljic OF.

Med vojno je prišla v spor z vodstvom Komunistične Partije Slovenije (KPS). Angela Vode se ni strinjala z likvidacijami nasprotnikov komunistične partije in nekritično podporo slovenskih komunistov Stalinu. Imela je tudi pomisleke o nezmotljivosti partije in njeni dogmatični ideologiji. Kmalu po začetku vojne je bila izključena iz Komunistične partije Slovenije. Med vojno je bila zaradi svojega pro-slovenskega političnega aktivizma več mesecev zaprta v italijanskih zaporih, kasneje pa poslana v nemško koncentracijsko taborišče Ravensbrück. (več …)

  • Share/Bookmark

Črtomir Nagode

Torek, April 26th, 2011

Zaradi nasprotovanja podrejeni vlogi ostalih strank Komunistični partiji Slovenije (KPS) je zahteval enakopravnost vseh strank in nasprotoval likvidacijam Slovencev, ki jih je izvajala Varnostno obveščevalna služba pod nadzorom KPS. Zato je prišel v spor z Borisom Kidričem in ostalimi komunisti. Zaradi sporov so na začetku leta 1942 komunisti izključili Nagodeta in njegovo stranko iz OF. Po drugi svetovni vojni je Nagode poizkušal obnoviti liberalno stranko, opozarjal je na kršenje človekovih pravic v državi. Zato je bil obtožen sovražnega delovanja proti oblasti, poleti 1947 so ga z ostalimi vodilnimi člani stranke aretirali.

Na montiranem, tako imenovanem Nagodetovem procesu so ga obtožili, da je vohun in imperialistični agent, ter ga obsodili na smrt s streljanjem. Zavrnili so prošnjo družine po izročitvi trupla, njegove posmrtne ostanke so zakopali neznano kje, njegovi družini pa so zaplenili in nacionalizirali hišo na Mirju v Ljubljani.

(iz wikipedije)

  • Share/Bookmark

Ivan Hribar

Torek, April 26th, 2011

(iz wikipedije):

Njegove zadnje izvolitve cesar Franc Jožef I. ni potrdil, ker je bil Hribar v nemilosti zaradi delovanja v času protinemških demonstracij leta 1908 (septembrski dogodki, 1908). V letih 1889-1908 je bil kranjski deželni poslanec, v letih 1907-1911 pa tudi poslanec avstrijskega državnega zbora. Pred prvo svetovno vojno je bil med vodilnimi predstavniki neoslavizma. V Jugoslaviji je bil najprej 1919-1921 veleposlanik v Pragi, nato 1921-1923 pokrajinski namestnik za Slovenijo in nazadnje 1932-1938 jugoslovanski senator.

Znan je bil kot velik domoljub in marljiv, strasten politični delavec. Po napadu na Jugoslavijo leta 1941 je Ivan Hribar storil samomor v znak protesta proti italijanski okupaciji.

Devetdesetletni Hribar se je vračal s sestanka z italijansko upravo, ki mu je ravno ponudila županski položaj Ljubljane. Hribar tega ni hotel sprejeti, ker bi s tem dal delno legitimacijo italijanski okupaciji, in je raje izbral smrt. Zavit v jugoslovansko zastavo je skočil v Ljubljanico. Zapustil je poslovilno pismo z verzi iz Krsta pri Savici pesnika Franceta Prešerna:

Manj strašna noč je v črne zemlje krili,
kot so pod svetlim soncem sužni dnovi.

  • Share/Bookmark

Ljubo Sirc

Torek, April 26th, 2011

Ob nemški okupaciji je družina iz Kranja zbežala v Ljubljano, saj je Sirčevim grozila celo izselitev v Srbijo, obenem pa je družina ostala skoraj brez premoženja. Med okupacijo je bil Sirc aktiven v odporniški skupini Stara pravda, ki je bila nekaj časa del Osvobodilne fronte, in ki jo je vodil Črtomir Nagode. Po izključitvi Stare pravde iz Osvobodilne fronte je Sirc odšel v Švico in tam iskal stik s partizani. Sirc je nato sodeloval v bojih Pete prekomorske brigade in v artileriji VII. korpusa.

Po vojni je družina Sirc zašla v nemilost pri tedanjih komunističnih oblasteh. Ljubo Sirc si je prizadeval za obnovitev večstrankarstva, zaradi česar je komunističnim oblastem postal politično sumljiv. Z očetom Franjom sta bila leta 1947 aretirana in sta bila še istega leta obsojena v tim. Nagodetovem procesu. Oče je bil sprva obsojen na 10 let zapora s prisilnim delom (kasneje pa zaradi bolezni predčasno izpuščen), Ljubo pa sprva na smrt, a je bila kazen spremenjena na 20 let strogega zapora s prisilnim delom. V zaporu je preživel sedem let in pol. Leta 1954 je bil sicer izpuščen iz zapora, a zanj v Jugoslaviji ni bilo ne dela in ne prihodnosti, zato je že leta 1955 je preko Italije zbežal v Veliko Britanijo. Leta 1961 je na Univerzi v Fribourgu v Švici doktoriral iz ekonomije, nato pa predaval ekonomijo v Bangladešu in nato v Glasgowu.

(iz wikipedije)

  • Share/Bookmark

Prežihov Voranc

Torek, April 26th, 2011

Po ustanovitvi OF se je ponovno aktiviral v partijskih organih in v različnih komisijah OF. V začetku leta 1943 so ga aretirali pripadniki MVAC in ga predali Italijanom. Po kapitulaciji Italije so ga Nemci odpeljali v zapor v Begunje in nato na nadaljnja zasliševanja na sedež gestapa v Berlin. Po njegovih pričevanjih naj bi mu Nemci med zasliševanji ponudili predsedniško mesto slovenske marionetne države, ki bi jo poleg Ljubljanske pokrajine in Primorske sestavljali tudi Gorenjska in Štajerska, a je ponudbo odklonil. Nato so ga poslali v koncentracijsko taborišče Sachsenhausen in januarja 1945 v Mauthausen, od koder se je po vojni vrnil v domači kraj.

(iz wikipedije)

  • Share/Bookmark

Vida Pregarc

Torek, April 26th, 2011

»Vida Pregarc je bila delavka v tovarni Saturnus, ki stoji v bližini šolske stavbe. Ko so črnosrajčniki 31.avgusta 1942 blokirali Saturnus, so pri Vidi Pregarc našli več izvodov Poročevalca in drugega protifašističnega gradiva. Po kratkem zaslišanju so jo odpeljali na tovarniško dvorišče, jo privezali na stol, ji zavezali oči in jo ustrelili. Tedaj je bila stara 22 let.«

Prijatelj Aleksij mi pove, da si je pred ustrelitvijo teta razgalila prsi in vzkliknila, naj kar streljajo… Baje je nekaterim italijanskim streljačem postalo slabo. Toda partijski fašizem kot oblika italijanskega radikalnega socializma je bil neizprosen: še 12 ur niso dovolili oblastniki, da bi Pregarčeva mama odvezala s stola kot zastrašljivo opozorilo ustreljeno hčer ter jo pokopala…

****

odlomek od tu

  • Share/Bookmark

Hinko Smrekar

Torek, April 26th, 2011

odlomek iz wikipedije:

Smrekar je tudi avtor prvega na slovenskih tleh izdanega taroka, t.i. »Slovanskega taroka« natisnjenega med leti 1910-1912. V letih pred in med prvo svetovno vojno Smrekarjevo risalo ni počivalo in malo pred koncem vojne je dobil nalogo, kakršne si je dolgo želel: za Novo založbo je ilustriral Levstikovega Martina Krpana. Kmalu po vojni pa je zbolel za hudo živčno boleznijo. Tako se je v letih 1920 in 1921 poskušal ozdraviti v senatoriju pri Gradcu, njegovo zdravljenje pa je do okrevanja trajalo nekaj let.

Nato je zopet pričel z delom in poskusil izdajati svoj lastni šaljivi list Pikapok. Vendar ga je 1927. leta čakala tragedija, umrla mu je mati in ostal je sam. Zaradi nizkih dohodkov se je moral izseliti in trajalo je dve leti, da si je zgradil majhno hišo, kjer je poučeval svoje učence risanja. Zaradi pomanjkanja naročnikov se je začel posvečati mladinski ilustraciji. Predzadnje njegovo ilustrativno delo so bile njegove risbe, podobe in inicialke za zbirko Sedem Andersenovih pravljic za šegave modrijane in modrijančke.

Po pričetku druge svetovne vojne na Slovenskem so ga na uličnem pohodu leta 1942 ujeli fašisti in s tem je bila umetnikova usoda zapečatena. Ustreljen je bil istega leta v ljubljanski Gramozni jami.

  • Share/Bookmark

Lojze Grozde

Torek, April 26th, 2011

Tako lepo je biti sam,
čeprav te ne pozna nihče,
čeprav nihče ne ljubi te,
le Bog z nebes na tebe zre.
Tišine spev — najlepši spev,
lepote božje je odsev,
ki v duši najde svoj odmev.
Nič nimam — vendar vse imam.

V čolniček bom skočil,
in na morje zaveslal.
Tam viharje bom izzval,
ko z vso silo privršé,
sam bom vsem nasproti stal
sredi besnega morja,
sredi spenjenih voda.
V boju bom dočakal dne
in bo srečno mi srce. (več …)

  • Share/Bookmark

Edvard Kocbek

Torek, April 26th, 2011

Siva miška

Le pridi, prestrašena
in preganjana siva miška,
in si odpočij pod mojo dlanjo,
prenehaj drhteti in cviliti,
vse živo vidim izmučeno in
razdivjano v tebi, pomiri se
in upočasni svoje utripe,
položi glavico na mojo dlan,
to je najblažja blazina
za nesrečne in neljubljene,
jaz sem zatočišče za sebi
enake, tudi jaz iščem
najstarejše zatočišče na
tem svetu, pa ga ne najdem. (več …)

  • Share/Bookmark

Karel Destovnik Kajuh

Torek, April 26th, 2011

Takrat, ko je prvič ročice razprl,
takrat si v radosti plašnó vztrepetala:
Samo da mi ne bi, da ne bi umrl!

Takrat, ko na prsih je tvojih še spal,
takrat si mu nežno v solzah šepetala:
Glej, kmalu iz tebe cel fant bo postal.

Postal je tak fant, da bi gôre premikal,
nikdar se ni klicu svobode izmikal.
Tako si mu segla poslednjič v roko,
in v tebi je tlelo: Da! Vrnil se bo!

Zdaj veter raznaša besede njegove,
prisluhni natanko, da čuješ glasove:
Lepo je, veš, mama, lepo je živeti,
toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!

***

wiki

  • Share/Bookmark

Kaj, če bi zmagali domobranci?

Torek, April 26th, 2011

Pred nekaj dnevi – no, včeraj se mi zdi, sem “borila boj” z nekim komentatorjem pod Siolovim člankom o tem, da se dogaja sedemdesetletnica ljudskega upora proti okupatorju.

Kaj si povrepečen Slovenec misli o partizanih? To, kar smo se učili v šoli. To so bila nadčloveško pogumna, herojska bitja, ki so živela po gozdovih in eden je napadel sto Nemcev in jih vse pobil.

No, o domobrancih nič, oz… zadnje čase, odkar imamo internet se lahko tudi o tem govori. Najprej sem hotela priti do številke, koliko je sploh bilo partizanov in koliko domobrancev, pa saj nočem iz tega delat doktorata, temveč samo pišem na blogu, kaj bi bilo, če bi zmagala druga stran. (več …)

  • Share/Bookmark