Arhiv za April 28th, 2011

Maui

Četrtek, April 28th, 2011

http://www.lostworldarts.com/images/img620.jpg

od tu

  • Share/Bookmark

Kaj, če…

Četrtek, April 28th, 2011

To mi je všeč, sem prevedla zase, pa če koga še zanima…

Kaj, če obstaja velika priložnost zame takoj za vogalom?

Kaj, če bo to največje leto zame do zdaj?

Kaj, če bo to, da se moje želje izpolnijo veliko lažje, kot sem mislila?

Kaj, če sem pametnejša kot so mi rekli?

Kaj, če sem lepša, kot se mi je zdelo? (več …)

  • Share/Bookmark

Havaji

Četrtek, April 28th, 2011

http://www.robertshawaii.com/images/evening-lava-flow.jpg

slika od tu

  • Share/Bookmark

Tudi jaz sem opazila veliko tetovaž…

Četrtek, April 28th, 2011

Tudi jaz sem videla veliko tetovaž. Ena zelo fensi šmensi blogerka, ki jo dajo zaradi vsakega prdeca na prvo mesto na Siol, je to opazila v nekem mestu.

Na fitnesu jo ima skoraj vsaka oseba, ki še ni stara 30 let.  :roll: Tudi “moja” Španka jo ima (no, ona ima več kot 40 let). Grdega. Čez cel hrbet. Bljak. Moram pripomniti, da je imel moj prvi mož (no, še vedno jo ima) tetovažo na desni roki že v osemdesetih letih, ko sploh še ni bilo moderno in po vseh medijih zapovedano, da moraš imeti tatu, če ne, nisi kul. :roll:

Potem sem konec devetdesetih let delala v raznih barih na Dunaju – in ko sem delala v nekem “fensi” lokalu, smo se preoblačili na podstrešju, so imeli vsi moški pirsinge na prsnih bradavicah. Bljak.

Zadnjič je prišla moja hči s pirsingom nad zgornjo ustnico. Mene je skoraj kap. :cry: Moja prelepa hči s prelepim obraščkom si da noter tisto grozno zadevo sredi obraza!!!!!! Zakaj? Kdo je pa rekel, da je to… lepo? :evil: (več …)

  • Share/Bookmark

Kip svobode

Četrtek, April 28th, 2011

http://www.nypi.net/wp-content/uploads/2010/09/Statue-of-Liberty.jpg

Dober občutek, ko vidiš v živo… Slika od tu. Wiki

  • Share/Bookmark

ena

Četrtek, April 28th, 2011

LETSPLAYWHOGAME7x1.jpg (541×617)

  • Share/Bookmark

Dramatiziranje nič ne prinese! Nič! Samo dramo…

Četrtek, April 28th, 2011

Nek bloger na nekem blogu, kjer prevladuje jamranje, kritiziranje in stokanje o tem, kaj je vse okoli njega narobe piše o tem, kako grozno je to, da živi zraven cerkve, kjer so strašno zvonili ob veliki noči. To, kar počne on, sem delala jaz. Leta in leta. V mojem življenju je bilo veliko tega, kar je bilo narobe. In nekaj je bilo tudi, kar je šlo prav. Jasno. A jaz sem se osredotočala samo na to, kar je šlo narobe in potem tako pritisnila na to, tako težila, tako dramatizirala, bila na vse bobne, pisala dnevnike o tem… pa… se ni zgodilo nič. Še slabše je bilo!

Recimo… živela sem skupaj s starši, ko sem študirala. Imela sem fiksno idejo, da ne morem študirati, saj so bili moji starši zelo glasni, saj je vedno nekdo zvonil na vratih oz. se je slišalo ljudi, ki so hodili mimo bloka (stanujemo v pritličju).

In res… takrat, ko sem začela študirati, je gotovo začel kdo vrtati v steno, nekdo je prižgal naglas muziko ali je otrok ravno pred mojim oknom začel metati žogo v zid. Zakaj? Zato, ker sem samo čakala na to, da se bom lahko pritoževala, da bom spet lahko žrtev. Privlačila sem to. S svojimi mislimi. Na kar mislimo, to postane večje. ;)

Ste že pomislili kdaj na to, da igramo žrtev? In dokler igramo vlogo žrtve se nič ne more spremeniti na bolje za nas! (več …)

  • Share/Bookmark