Na pomoč, imam najstnico!

Tole sem dobila po mejlu od virtualne znanke in z njenim dovoljenjem objavljam na blogu:

Lepo pozdravljeni!
Na vas se obračam z eno veliko prošnjo.Imava 14 letno hči,ki ima že skoraj vso osnovno šolo probleme.Najprej so bili to majhni,ki so počasi z njo rastli.V šoli obiskuje psihologinjo-a je do nje dobila mržnjo,tako tudi do sociologinje .Do 6.razreda je bila po uspehu odlična ,sedaj pa je tako padla  po uspehu,da ne  vemo a bo zdelala 9 razred z dobrim uspehom.Kljub temu,da ji z možem stojiva ob strani,čutim,da jo izgubljava,ker čuti do naju le bes in vidi v naju le finančno podporo.Začela je kadit,lansko leto so naju z šole obvestili,da je imela porezane noge,letos si je svoje lepe dolge lase za ušesom zabrila,itd.Je človek,ki ima močni značaj in ji nič ne seže do srca. Padlo že toliko kazni pa ni nič pomagalo.Kdor ji hoče pomagat je za njo sovražnik,kdor pa ji hoče slabo je njen prijatelj.Za prijatelje izbira same ljudi z čudnimi frizurami in pirsingi-emo tipe.Sošolci in sošolke so jo v šoli odpikali zaradi laži.Na njo se obračajo samo takrat,ko je treba v šoli všpičit kakšno bedarijo,pa si je ne upajo,pa vedo,da jo bo S. brez problema.Imamo eno družinsko prijateljico,ki je psihologinja,pa jo je moja S. na polni črti odpikala,češ ,da z njo ne bo sodelovala,ker so vsi logopedi ,psihologi in sociologi isto sranje-pardon izrazu.Za prijateljico pa ima eno deklico,ki je njene starosti.Punca sicer odličnjakinja,bila je njena sošolka,pa je preskočila razred,ker je res bila pridna in sposobna.Pred časom so se ji ločili starši in zdaj sta si ena drugi v oporo.Imela sem že razgovor s to deklico,ker sem mislila,da kot njena prijateljica,mi bo lahko pomagala pa sem se uštela.S. mi je prišla naprej z besedami,ki vem da niso bile njene,ker to ni njeno izražanje.Najbolj me je strah tega,ker je od njene prijateljice mama prebrala v njenem dnevniku,da ona v srenji šoli kadi  kadi travo in da sta s S. obe so trpina,ki trpita zaradi staršev in okolice.
Kaj narediti?Sedaj hodi v OŠ še v domači kraj jeseni pa gre v Maribor,takrat se nama bo pa z možem tak zmešalo.

lp NN

***

moj odgovor:

Draga NN,

tisti, ki je kdaj malo pozorneje bral moj blog, ve, kakšne probleme sem imela s svojo najstnico. Naj malo opišem, kaj se nama je z najstarejšo hčerko vse v sedemnajst letih zgodilo… Ko je bila stara dve leti me je njen oče udaril pred njo. Potem se je odselil k svoji materi nazaj in zahteval ločitev. Jaz sem bila poročena z njim na papirju še eno leto, potem sva se uradno ločila. Ker sem bila ločena (živeli smo na Dunaju, njen oče je Avstrijec) in jaz nisem bila pet let poročena z njim (takrat so imeli tak zakon, ni bila še EU), sem ostala brez papirjev za delo. Njen oče ni nikoli plačeval preživnine, še zdaj je ne.

Potem sem se spet poročila, njen očim jo je vzel za svojo… dokler se nista rodila Tamauček in Tamaučica. Potem je postal nasilen do nje – svoje pastorke in do mene. Čez pet let sem se ločila in smo se preselili  v Ljubljano k njenem drugem očimu.

No, ona ni šla z nami, ostala je pri očetu na Dunaju (da bi dokončala šolsko leto) in potem sem imela dva procesa na sodišču, ker je napisala sodniku, da bi raje ostala pri očetu na Dunaju (ki nikoli ni skrbel zanjo in ni plačeval), kot pri meni, ker jaz da sem stroga in stalno kričim.

Pa sem šla na sodišče in… si je premislila. ;) Takrat je bila stara enajst let.

Čez dve leti nas je zapustil njen drugi očim. To je bila njena tretja izguba! :cry: Pri trinajstih letih!

Meni se je takrat od bolečine skoraj zmešalo. Spravljala sem se na vsakogar, če mi je karkoli rekel, posebej seveda nanjo. Nekajkrat sem jo zlasala in strašno grdo sem kričala nanjo. Potem sem se vzela v roko in si obljubila, da je ne bom nikoli več udarila. Sploh pa ne po glavi. In je nisem. :)

A ona se je začela takrat grozno do mene obnašat. Bila je v šestem razredu… Hodila je ob sedmih zvečer iz šole (ni upala domov, ker sem jo jaz tako kritizirala), nehala je hodit na vaje solo-petja, ki sem ji jih jaz tako težko zrihtala, da je učiteljica klicala mene po telefonu, kje da je. Lagala je. Govorila je po telefonu z njenimi prijatelji, da je imela 430 evrov računa…

itd…

Potem smo se preselili k moji mami. :cry:

Kako je bilo grozno dve leti. :cry:

Zadnjih nekaj mesecev pa ni nič več grozno. ;)

Kaj se je spremenilo? Jaz sem se spremenila. ;) Ne kritiziram več svoje mame. Ne kritiziram več svoje najstarejše hčerke. Ko zagledam vse razmetano (to mene najbolj razbesni), globoko diham. In je bolje. Včasih kaj pospravi, včasih ne. V šoli je postala zelo dobra, same petke in štirice. :) Mogoče ima to zveze tudi s tem, da se ne osredotočam na to, kaj ona dela narobe? ;)

Še vedno ni tako, da bi živeli v raju, skupaj. A enostavno nimam več histeričnih napadov, če ne naredi tako kot jaz hočem. In prej sem imela to vsak teden. :cry: Ne govorim ji več, da je njen oče slab, ker ne plačuje preživnine…

Razumeš? Vse sem obrnila. Ni se zgodilo v enem dnevu. Ni se spremenila v enem dnevu. Točno vem, kdaj jo moram pustiti pri miru in jo pustim. ;)

Tudi ona si je naredila pirsing in se je meni zlagala, da ni “taprav”. A ga je dala stran (mislim, da ga v šoli pri enem predmetu ne smejo imeti).

Las si sicer ni zastrigla, a si vsak teden barva lase.

Glede rezanja pa… to je trend. In to kaže, da si otrok želi pozornosti. Vse, kar lahko naredite za otroka je to, da ga ne kritizirate in ne iščite v njem slabih reči!

Glede marihuane… to mora vsak probat… to ne pomeni, da bo začela z mamili ali karkoli. Mislim, da se najstnik začne drogirati takrat, ko res nima občutka, da ga ima kdo rad. V tem vašem primeru ni tako. ;) Enostavno se sprijaznite s tem, da mora iti skozi to fazo in imejte jo radi kljub vsemu. ;)

Pa srečno vsem! ;)

  • Share/Bookmark

Tags:

33 odgovorov to “Na pomoč, imam najstnico!”

  1. NN komentira:

    Hvala vam za vaš odgovor!Potrudila se bom po najbiljših močeh držati vaših navodil in nasvetov.Upam,da bomo spet našli en skupen jezik in da bomo spet srečni kot nekoč.

    Vse dobro v novem letu
    NN

  2. Dajana komentira:

    NN: Tudi jaz ti voščim vse dobro v novem letu. In seveda tudi S. in njeni prijateljici in vsem ljudem. <3 Vse je dobro. Moramo se naučiti gledati v vseh ljudeh, posebej v naših najdražjih samo dobro. ;) Ko pa nas primer kritiziranje, pa se ugriznimo v jezik. ;)

  3. bisa komentira:

    NN, kot bi brala o sebi in moji druzini. Tudi pri nas je bilo grozno kar nekaj let – od 8. razreda osnovne sole do 3. letnika gimnazije. Spricanje v soli, opijanje, rezanje rok, kajenje marihuane, depresija, tezave s policijo, zivcni zlom….
    Kako sva z mozem zdrzala ne vem. Vem samo to, da sva si bila vedno v oporo, vcasih sva bila tudi na robu obupa, ampak nekako sva verjela, da bo enkrat mimo. Nikoli nisva obupala ne nad njo, niti sama nad sabo (ceprav je bilo tako tezko, da tudi napisati ne morem).
    Potem pa… kot bi odrezal. Koncala 4. letnik gimnazije, maturirala, se zaljubila, zacela delat in studirat… Sedaj je krasna punca, ima odnos do socloveka, je odgovorna. Skratka – super!
    Verjemi, da bo minilo! Hudo bo, dolgo lahko traja, vmes se lahko zgodijo tudi tezke stvari, ampak mine. Drzim pesti zate, za tvojo hci in za vse vas. Pa srecno!

    p.s. Smo povsem povprecna druzina, s povprecnimi tezavami. Hocem samo povedat, da se lahko zgodi v vsaki druzini, ne samo v tisti, kjer so take tezave, kot jih je nastela Dajana.

  4. Dajana komentira:

    bisa… hvala za tvoj komentar. ;) Jaz popolnoma razumem S., ker sem bila tudi jaz taka. Kako sem bila jaz grozna med puberteto… Očitno pač moramo skozi to. Najbolje, da takoj v puberteti… eni imajo puberteto kasneje. :roll:

  5. NN komentira:

    Hvala lepa Bisa!
    Lepo,da veva z možem ,da v teh res težkih trenutkih,nisva sama.Tudi jaz vidim še nekje na konec tunela eno res drobno lučko.Bojim se samo to ,da ne bo ugasnila.

    Hvala
    NN

  6. Rajna komentira:

    Najprej upoštevajta Dajanin nasvet in poskušajta spremeniti odnos do svoje hčere. Predlagam, da se oba z možem udeležita, kakšne od družinskih postavitev, ki ji v Sloveniji izvaja, kar nekaj psihologov.

    L.p. Rajna

  7. Dajana komentira:

    Rajna, ja, imaš prav… “postavitev družine”. Ampak… že samo to, da se striktno držiš tega – kot jaz – da ne kritiziraš, da ne iščeš slabih reči… že to dela čudeže. Pri meni se je to zgodilo. ;)

    Kadarkoli je zunaj človeka nekaj narobe – naj bo to razmerje z otrokom, s starši… potem se mora človek poglobiti vase in pogledati, kaj dela. In tukaj je ključ. ;)

  8. NN komentira:

    Dober večer vsem!
    Hvala vam vsem za vaše nasvete,z veseljem se jih bova držala,z upanjem na najboljše!

    Vse dobro vam želim
    NN

  9. bisa komentira:

    NN, priporocam, da si preberes forume na spletni strani http://med.over.net/forum5/list.php?173, kjer na vprasanja odgovarja mag. Nataša Durjava, izkustvena družinska psihoterapevtka. Nanjo sva se z mozem osebno obrnila po nasvet in lahko ti povem, da nama je zelo pomagala.
    Predvsem pa ne pozabi, da niste edina druzina s problematicnim najstnikom. Beri forume, pogovarjaj se z ljudmi, lazje ti bo. Pa se enkrat SRECNO!

  10. NN komentira:

    Bisa,z gospo Natašo sva se pogovarjali včeraj,pa mi je kar pametno svetovala,rekla pa mi je ,da če sem blizu Lj naj se oglasimo pri njej-mi smo pa na žalost iz koroške.
    Še enkrat hvala za vse
    NN

  11. Papir komentira:

    Čeprav je težko najti skupni jezik z najstnikom, če ne včasih celo nemogoče, vseeno priporočam, da mu poveste o škodljivih učinkih marihuane na možgane – tisto stvar, ki je ne povedo kolegi in sošolci, ko jo s tabo delijo. Ker ne vedo. Ker mislijo, da je to kot cigareta, še več, da je bolj varna, ker “ne povzroča odvisnosti”. Dejansko pa poveča tveganje za razvoj duševnih motenj, da ne začnem niti naštevat, vse od paničnih napadov in drugih anksioznih stanj, depresije in shizofrenije. Raziskave o tem so delali na vojakih. Iz lastnih izkušenj pa povem, da sem po kajenju marihuane prvič doživela simptome tesnobe in depresije, stanj, ki sta me pozneje redno spremljali v življenju. Osebno poznam dva človeka, eden od njih sicer živi povsem lepo in normalno življenje, ki pa sta zaradi kajenja marihuane pristala na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice (inducirana shizofrenija). Za enega ne vem, kako se je končalo. Prijateljica se zaradi močne trave ne spominja enega leta svojega življenja. Pravzaprav ne vem, zakaj to pišem … Tolikokrat sem že po raznih forumih opozarjala na posledice kajenja marihuane … Zmeraj se je našel kak pametnjakovič, ki mi je rekel, da ni pri vseh tako, pa da se marihuana uporablja v medicinske namene … Kar je res – pri hudih boleznih, kot je rak, na primer, lahko lajša simptome, bolečine itd. Ne pa pri zdravih ljudeh. Takrat lahko spremenjeno stanje zavesti pripelje tudi do tega, da se izrazijo motnje čustvovanja in dojemanja, h katerim smo NAGNJENI, A TEGA NE VEMO, DOKLER NE DOŽIVIMO. TO JE TVEGANJE, KI GA PRINAŠA KAJENJE MARIHUANE. Lahko ti ni nič. Lahko pa ti je. Tega ne veš, dokler se ti ne zgodi. In ko se zgodi, je hudo. Tako da marihuana ni nedolžna droga. Pa naj povem, da sem poskusila le nekajkrat, nisem kadila dlje časa, kot nekateri. Kako to povedati najstniku, ki ne posluša in je vsaka tvoja beseda strup za njegova ušesa, ne vem. Vem pa, da je bolje povedati (brez očitkov), kot pa ne povedati.
    Pa lep pozdrav in srečno vsem.

  12. M. komentira:

    Jaz osebno, bi ji dal telefon na kartice( z 5€ tedenskega limita, tako jo še vedno lahko kličeš), ukinil računalnik, do izboljšanja učnega uspeha. Če je meni pomagalo, da sem v srednji šoli s tem enostavnim ukrepom brez težav opravil 2 popravna. Tisto o rezanju žil, je pa tako da to je vpliv družbe, tako da če zmoreta, pobirajta ta jo takoj po šoli. Izhode naj ima samo v preverjeno družbo. Aka da se ta družba najprej pojavi pri vas doma. Začetek vseh težav je ko mladina ima denar. Tako da tukaj zaprita pipco in bo veliko bolje, seveda je v prehodnem obdobju potrebno jit spat z denarnico. … malo sem se zafilozofiral. Lp

  13. Dajana komentira:

    Papir… tudi jaz sem imela podobne simptome po kajenju marihuane. Mogoče sem to počela ene dvakrat, trikrat, štirikrat. Nikoli nisem bila “high”. Nikoli mi ni bilo dobro. Enkrat sem preveč inhalirala – sem preveč potegnila (ker sem hotela res biti “high”) in sem se potem pogledala v ogledalo, bila sem čisto bela in sem se strašno ustrašila… Res nisem bila nikoli high. Mislim, da je z drogo tako kot z alkoholom… odvsino je od tega, kako se počutiš na začetku. Če piješ in kadiš, ko si depresiven… potem boš še bolj depresiven… ;)

    Res premalo vemo, kaj ti naši najstniki počnejo… Ampak… jaz sem bila v gimnaziji stalno soočena z alkoholom in drogami… se spomnim tabletk LSD-ja, ki so mi jih ponujali, pa nisem vzela… Saj človek sam ve, kaj lahko in kaj ne. In mi kot starši ne moremo 24 ur viset zraven otroka in ga kontrolirat, kaj dela. Saj moja starša sta mene hotela, pa sem stalno lagala.

    No, moja sedemnajstletnica meni ne laže. Če pa mi, takoj ugotovim. In … saj je vseeno, ona naredi po svoje… Jaz ne morem nič. A naj za njo laufam… pozimi je hodila brez jakne v šolo (pa cela šola je potem brez jakne hodila), ker jakna ni bila dovolj kul…

    M:

    Jaz sem moji hčerki že večkrat izklopila internet. Sem mislila, da bo potem kaj pospravila… Ja, seveda. :roll:

  14. M. komentira:

    Ah internet, to ni ukrep. Fizično odstrani računalnik. Pol se pa trma hitro skuha. Kar se pa pospravljanja sobe tiče, je pa tako, da dokler ne hodi po cunjah in smeteh, naj nebi bilo hudega. Eni smo “ustrvarjalni nered” Pa to pol se s časom umiri. Ker bolj kot razmečeš več pospravljaš :D

  15. Dajana komentira:

    Ona dobesedno hodi po cunjah. Je punca. Še ovitke od vložkov ne pospravi. Je prespala njena prijateljica pri njej (danes imajo šolo popoldan)… soba je taka, da… :cry: In kaj naj zdaj jaz? Naj mi to uniči dan? Prej me je napadla, da kam sem skrila vso njeno obleko (ne da se ji pogledat v posodo, kjer ima stvari).

    Ampak jaz ne bom več delala namesto nje. Če hoče imeti čiste stvari, naj si jih opere, sem ji pokazala, kako se prižge pralni stroj. Jemlje mojo obleko, moje stvari – ne da bi vprašala, hoče imeti denar od mene (njen oče ne plačuje preživnine).

    In si mislim… Dajana, samo miiiiirno, samo miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirno… ;)

  16. NN komentira:

    M-lep pozdrav!
    Mi smo naši že pobrali računalnik,izhode ima samo pred hišo ali pa z mano in možem.Na telefonu ima limit,ko ga prekorači javijo možu in takrat se ji vzame in ga dobi zopet,ko je začetek meseca.Vse sva že poskusila,tudi prepoved druženja z ono prijateljico,ki je kadila travo.Tv-ja nima.Če radi kaj za šolo iz računalnika sem jaz poleg.No ne vem še kaj bi………….

  17. Dajana komentira:

    NN: Ni štos v prepovedih. Saj vidiš, da nič ne zaleže. No, internet ji enostavno izklopim. Enostavno jo moraš sprejeti tako kot je in ne dovoliti, da ti to uniči dan. Mater, kolikokrat sem bila zaradi nje vsa iz sebe. In? Škodila sem sama sebi. :cry: Pa mi pošlje sms: “Mami, danes bo prespala xy pri meni, jutri greva na žurko tja in tja.”

    In kaj naj naredim? Naj ne pustim, da gre na žurko? Saj je zelo dobra v šoli. Samo ne pospravlja in nesramna je.

    Ji rečem, lahko greš, če boš pospravila sobo od vrha do tal. In potem res pospravi… samo to, kar je res očitno…

    Izpustiti moraš kontrolo. Ker nič ne prinese! NIČ! Samo še bolj so uporniški!

  18. Tadej komentira:

    Predlagam, da si malo manj na internetu in več z otroki. Dvajset objav na dan in obsedeno čekiranje vsakega komentarja ti pobere ves čas. A se nisi malo nazaj hvalila, da ne boš več odvisna od interneta? Pa še nekaj je, prepričan sem, da ti otroci zamerijo, ker jih takole podlo klevetaš in razgaljaš v zapisih. Vse poveš, tudi tisto, kar bi morlo ostati za vašimi stenami. Misliš, da ne berejo. Motiš se.

  19. štulič komentira:

    @Tadej, predlagam, da si v tem momentu vizualiziraš, da si starš, s tremi otroki, sam, brez rednega prihodka… paaaa še ljubeč, hkrati! :?

    Ta_dej!? :cool: http://youtu.be/lY5i4-rWh44

  20. Dajana komentira:

    hahaha Tadej… Ja, poznam te obtožbe. :cry: Sem z mojim tamalim, ker je celo noč bruhal (enkrat na uro) in sva se prav lepo že pogovarjala. Prej pa sem se malo manj pogovarjala s Taveliko in njeno sošolko.

    A veš… to, kolikor ti kje “visiš” nima nobene zveze s tem, s kom se pogovarjaš in koliko. Jaz sem bila že z mojo Taveliko skupaj, pa ni bilo interneta sploh…

    Torej… malo manj kritziraj, pa ne obtožuj ljudi, če pojma nimaš, OK? ;)

  21. Dajana komentira:

    O, Štulič… :roll: Saj me ni treba zagovarjat… jaz vem sama za svoje napake, ampak… včeraj sem enostavno odložila orožje. :cry: Ko sva s Tamaučkom šla skozi test iz matematike, ki ga je pisal 2 in ko ni našel slovenščine, ki jo je pisal 1. Mogoče je zaradi vsega hudega zbolel? :shock:

    Kdaj se bomo naučili, da prepovedi nič ne pomagajo? Enostavno moramo iti s tokom naprej in “vzeti” najboljšo misel, ki jo lahko ven iz tega.

  22. Papir komentira:

    Dajana, ja verjamem. Tudi nam se je ponujalo, samo pač nisem bila tip, da bi vzela. Poskusila sem travo samo zaradi družbe, v kateri sem takrat bila, ni mi prinesla nobenega super občutka. Vendar ne drži, da ti poslabša stanje, v katerem si (oz. ti ga pač “poudari” ali karkoli že). Ko sem eksperimentirala, sem bila normalna najstnica z dobrim počutjem. Niti sanjalo se mi ni, kaj je to depra, kaj anksioznost. Šele pozneje, čez leta, sem ugotovila, da sem med kajenjem marihuane začutila že takrat tiste občutke, pa nisem vedela, čemu naj jih pripišem. In se sprašujem, če bi kdaj prišli na plano, tudi če ne bi kadila. Mogoče bi, ampak se ne da povedat.
    Kaj lahko starš naredi, ne da bi kontroliral – tega ne moreš – lahko pove, se pogovori. Tukaj je pa temelj dober odnos. Če tega ni, moraš najti drugo odraslo osebo, s katero ima tvoj najstnik dober odnos. In ta oseba ji lahko preda tvoje sporočilo. Potem bo padlo na plodna tla. Pri meni bi bil to moj stric, ampak na žalost mi ni povedal nikoli ničesar o drogi. Če bi mi, bi mu pa verjela, medtem ko bi pred starimi samo zavila z očmi in jih vprašala, če so malo … :)

  23. Dajana komentira:

    Papir… glede osebe, ki ji lahko zaupaš. Jaz nisem imela nobenega. :cry: Niti strica. :cry: Lahko, da so bili, a jim nisem zaupala. Zaupala pa sem knjigam in svoji zdravi pameti, ki me je vedno rešila. ;)

    Glede staršev in otrok in zaupne osebe… zanimivo, da se jaz z vsemi prijateljicami od moje Tavelike dobro razumem. In ona ne pusti, da se z njimi pogovarjam. :roll: Je ljubosumna. Ko je z njimi skupaj, je veliko bolj normalna – igra pač.

    Se spomnim, ko sem se – še preden sem imela otroke – pogovarjala z eno sorodnico v Kanadi o odnosu otrok do staršev in je rekla… Saj veš, kaj je mama. Najbolj lahko tolčeš po njej, vse ji lahko narediš, pa te bo imela vseeno rada. ;) Tiste, ki imamo najbolj radi – do tistih smo najbolj grozni.

    Glede droge pa še to. Na naši gimnaziji je obstajala kadilnica, kjer so lahko dijaki kadili (od tretjega letnika brez dovoljenja staršev). Jasno, da sem visela in vedrila tam. Tam je bilo zbirališče vsega, kar je bilo na gimnaziji kul in če si bil kul, si kadil. Jaz nikoli nisem kadila, a takrat sem = zaradi poze. :roll: Moja sestra pa je takrat začela kadit… še danes kadi.

    Eni začnejo, pa nehajo, eni nikoli ne nehajo… različni smo si.

    Kar pa so moji starši rekli, je bilo popolnoma brez vrednosti (kot če bi mi šlo skozi eno uho noter, skozi drugo ven). Popolnoma enako se počuti moja Tavelika, ko jo kregam ali kritiziram. V glavnem se znam zadržat. A je zelo težko stiskat zobe. :roll:

  24. Dajana komentira:

    It’s not our job as parents to try and fix our children, but rather to observe their values, love them. (John Demartini)

  25. Papir komentira:

    Isto je bilo meni – kar so moji starši rekli … Tudi če ne bi. Samo nabijanje. To je pač faza, ko so pomembni drugi vrstniki in tisti, ki jih dojemaš kot “kul”. Starši v zelo majhnem odstotku sodijo v to kategorijo. Povem pa, da bi mi bilo kot mami idiotsko, če hčerki ne bi povedala kako in kaj, tudi če me ne posluša ali me ne bo poslušala, ko še malo odraste. Nekje se to usede. Nekaj pridobiš, če poveš kaj je prav in kaj ne, tudi če navidezno naleti na gluha ušesa. Vsak najstnik bo moral prej ali slej v svet odraslih in jih bo dobil po buči gor in dol, kot smo jih vsi. Takrat bo moral v sebi poiskati tisto bazo, ki jo je zgradil, preden so mu v najstništvu odpovedali vsi senzorji za prav in narobe. Vem zase, da sem bluzila kot ena zgubljena opica, dokler me ni dotolklo življenje samo, potem pa se je pokazalo, kaj mi je ostalo v glavi, vrednote, ki so mi bile vcepljene. Vse tisto “kul” pridobljeno v fazi najstništva, je zbledelo. Pa čeprav, res, še danes ne morem poslušati svojih tastarih, ko imajo izpade starševstva in razne pametne lekcije, tudi o tem, kako naj bi JAZ vzgajala svojo hči. Bože mili … Ampak zdaj vsaj štekam, da je to iz ljubezni, pa jim znam tudi kakšen argument nazaj povedat, ki se tudi njim zdi smiseln. :)

  26. Dajana komentira:

    Papir… mislim, da je največ problem med starši in otroci prepričanje staršev, da bodo otroci škodili samim sebi, če jih ne bomo opozorili na nevarnosti in prepričanje otrok, da jim hočejo starši preprečiti dosego radosti, ki jim pripada. ;)

    To so samo prepričanja, ki jih imamo. Dobili pa smo jih… v šoli, od drugih. Jaz ne vem, od kje sem bila pri dvanajstih letih prepričana, da so moji starši idioti in da mi hočejo škoditi. Sramovala sem se ju. :cry: Sploh pomisliti nisem hotela, da mi hočeta samo dobro…

  27. Rado komentira:

    Dajana,
    kje je Katarina? Na siolu ima zadnji zapis od julija lani.
    Onega drugega na katarina.si pa praznega.
    LP

  28. Dajana komentira:

    http://www.katarina-blog.si/ saj ni prazen… pač ne piše veliko in veliko briše… pa res izbrisala je… imela je neko veliko frko… če jo pogrešaš, ji piši na mejl :)

  29. Rado komentira:

    “imela je neko veliko frko…”
    ???

    Kolikor sem jo bral, je njeno celo življenje Velika frka!
    :-)

  30. Dajana komentira:

    Ja, no. Potem pa je bilo nekaj zelo velikega. :roll: V primerjavi s tabo ima mogoče Veliko frko, v primerjavi z mano, pa ne. ;) Ljudje se ne moremo primerjati med sabo, to nas nauči šola. :cry: Primerjamo se lahko samo s samim sabo. Kako nam je šlo pred desetimi leti – dvajsetimi leti – in zdaj. ;)

  31. Dajana komentira:

    NN: Še nekaj, preizkušeno na “lastni koži”. Poljub pred spanjem. Kdaj si jo zadnjič poljubila? Jaz sem mojo Taveliko nehala poljubljati takrat, ko so se pri naju začele zamere. Narobe! Otroka moraš poljubiti karkoli ti naredi. Potem sem delala tečaj osebne transformacije in sem ugotovila, da se obnašam do nje točno tako kot moja mama do mene.

    In sem jo začela spet poljubljat pred spanjem. Malo sicer zagodrnja. Reče nič. Jaz rečem samo lahko noč… In… Moja noč in njena noč je rešena. Prisili se. :) ))))))))))))))))

  32. Dajana komentira:

    NN: Ljubezen do otroka bi morala biti nekaj takega…

    Pure love has no conditions or boundaries. Love does not restrain itself or hold back. Love gives all the time and doesn’t ask for anything in return. Love is a continuous flow without any limits. And all of this love is inside you. (The Secret Daily Teachings)

    prevod:

    Čista ljubezen ne postavlja ne pogojev ne meja. Ljubezen se ne omejuje in ne zadržuje. Ljubezen daje ves čas in ne čaka nič v zameno. Ljubzen je stalen tok brez vseh meja. In vsa ta ljubezen je znotraj sebe.

  33. Cheryl Berteau komentira:

    I have learned many important things through your post. I might also like to convey that there might be situation in which you will obtain a loan and never need a cosigner such as a Federal government Student Support Loan. But when you are getting financing through a common bank then you need to be able to have a co-signer ready to enable you to. The lenders will base their very own decision on a few components but the largest will be your credit worthiness. There are some financial institutions that will as well look at your job history and make a decision based on that but in almost all cases it will be based on on your rating.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !