V Rimu se nam vsi smejijo…

Slovenci, katoličani, naj se slovenska cerkev odcepi od Vatikana!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

  • Share/Bookmark

Tags:

6 odgovorov to “V Rimu se nam vsi smejijo…”

  1. stricmarc komentira:

    In Rodeta za slovenskega papeža!

  2. Dajana komentira:

    Ne… Rodeta in vse ostale v penzijo. Vse iz Vatikana, kar je slovenskega nazaj v Slovenijo. Vatikan bo itak propadel kot hiša iz kart, podobno, kot je razpadla Jugoslavija pred 20.leti.

  3. Andrea Aiello komentira:

    Na poti s Sicilije najprej postanek v Kalabriji, te dni pa še v večnem mestu. Eh, cena negovanja družinskih vezi pa to…a meni težko. :)

    V Rimu sem z vmesnimi odsotnostmi od l. 1981. Nikoli se nisem bal tistih, ki so se nam smejali. Me je pa nelagodje vedno znova obdajalo v družbi “kao” prijaznih. Polni sta jih obe strani dveh mejnih belih črt na trgu S. Petra.

    Ne vem, če bo najstarejša politična stranka z 2000 letnim presedniškim kandidatom kmalu videla propad svojega “generalštaba” a eno je ziher. Delajo na tem. In dobro jim gre.

    Pozdrav v Lj.

  4. Dajana komentira:

    O Andrea, jaz sem bila v Rimu, pravzaprav v Vatikanu julija 1980, dva meseca za tem, ko je Tito umrl. In potem ne več. Rim je nazja Mir. :) Roma je nazaj Amor. :)

    Hm… tale “stranka”… če mene vprašaš, jaz bi jo kar ukinila in spremenila v kaj koristnega…

    Pozdrav v Rim, pa naj bo Mir! :) ))))))))

  5. Andrea Aiello komentira:

    Strinjam se, Roma je Amor in to Amor, ch’a nullo amato amar perdona, kot je rekel Dante. Sentimento, che sa dare amore senza chiedere amore.
    Koliko lepše mi je pisati/govoriti o krajih, ki jih obiskujem in čustvih, ki me ob tem obdajajo…o zanimivih ljudeh, ki jih srečujem, o zgodbah, ki jih pripovedujejo…
    France et consortes go home, ne zaslužite si naše pozornosti. Kot pravi Steven Patrick Morrissey…”you`re telling me nothing about my life”.

  6. Dajana komentira:

    Andrea… jaz sem živela dolgo na Dunaju, takrat še ni bilo interneta in je bilo tako, kot da bi živela na drugem planetu, ne pa na meji s Slovenijo. Stalno sem sanjala o svojem rojstnem kraju (ne o Ljubljani, kjer živim) in o Portorožu. :) ))))))))

    Razumem ljudi, ki živijo stran od domovine… Še nekaj je bilo tam. Vsepovsod slovenska imena (in češka, včasih res ne ločiš). Pa nihče ni govoril slovensko. :cry: Na trgovinah, na reklamah, ki smo jih dobili v pošto, v telefonskem imeniku…

    Še dobro, da sem po očetu Srbkinja. Srbsko se je slišalo vsepovsod. :) Ogromno Srbov je tam. In njihova muzika, glasna iz avtov. Slovencev pa nikjer. Slovenci… odkar so se pojavili in formirali v narod, so se začeli zatirati in spreminjati v narode okoli njih in zatirati svoj jezik.

    In svojo religijo.

    Čas je, da se Slovenci zbudijo. Čas je, da kralj Matjaž vstane!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !