Skrivanje grehov

Mogoče bomo le zvedeli, kaj se je v resnici zgodilo z Baričevičem. In kaj, če je Peter res Rodetov sin? In kaj pomaga molčanje o tem, če smo naredili nekomu nekaj slabega? Tudi, če nihče nikoli ne bo izvedel. Kaj se lahko zgodi, če recimo nekoga povoziš in zbežiš s kraja dogodka? Še tisočkrat hujšo slabo vest imaš! :cry:

A je z moškim, ki zapusti družino čez noč zaradi druge ženske vse v redu? Dvomim. Lahko, da ima vse “pošlihtano” in lahko, da grehi, ki jih nosimo ne bodo nikoli prišli na dan… a spomnimo se Cankarjeve črtice “Skodelica kave”…

Velikokrat v svojem življenju sem storil krivico človeku, ki sem ga ljubil. Taka krivica je kakor greh zoper svetega duha: ne na tem ne na onem svetu ni odpuščena. Neizbrisljiva je, nepozabljiva. Časih počiva dolga leta, kakor da je bila ugasnila v srcu, izgubila se, utopila v nemirnem življenju. Nenadoma, sredi vesele ure, ali ponoči, ko se prestrašen vzdramiš iz hudih sanj, pade v dušo težak spomin, zaboli in zapeče s toliko silo, kakor da je bil greh šele v tistem trenutku storjen. Vsak drug spomin je lahko zabrisati. Črn madež je na srcu in ostane za vekomaj.

Spominjam se svojega dedka, ki je imel zelo “divje” razmerje s svojo snaho. Živeli so namreč skupaj, v skupni hiši in onadva se od prvega dne “nista mogla”. On ji je govoril grde reči, ona njemu nazaj. Slišati je bilo grde besede, kričanje… :cry:   Kadarkoli smo prišli tja na obisk, je bilo to sovraštvo “v zraku” in vsi smo se zaradi tega zelo nelagodno počutili. Eni so držali z njo, drugi z njim, kadarkoli sta bila oba tam, je bilo zelo napeto, če pa je bil eden ali drugi, so opravljali enega oz. drugega.

Potem je moj dedek nekega dne, pred tridesetimi leti sklenil, da gre na oni svet. In naneslo je, da sem šla ravno jaz v bolnišnico k njemu, kjer je ležal… suh, betežen in prestrašen – kot kakšen otrok. Stala sem tam ob postelji in bila tiho. Nakar me je prosil, naj grem k njegovi snahi in jo prosim, če ga lahko obišče, ker bi jo rad prosil za odpuščanje.

To sem ji povedala, a ni hotela iti. Dedek je čez en teden umrl…

Zakaj ljudje skrivajo svoje grehe? Ker jih je strah. Mislijo, da jim bo lažje, če nihče ne bo vedel, kaj so naredili. Pa ni res… Živeti z z občutkom krivde in z vedenjem, da smo naredili nekomu nekaj hudega je zelo težko. Ne privoščim nikomur…

  • Share/Bookmark

Tags:

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !