Otroke se predvsem pusti, da sami naredijo

Tale prispevek me je spodbudil, da bom nekaj napisala o vzgoji.

Kadarkoli se začne šola, me mika, da bi primerjala šolski sistem v Avstriji in pri nas. O tem sem že pisala, pa bom zdaj spet. Moja prva hči je na Dunaju hodila v dva vrtca in v tri šole. Tamala dva sta hodila tam dve leti v vrtec (in potem dve oz. tri leta v Ljubljani).

Vrtec… razlik med obema ni veliko, razen, da se na Dunaju čisto povsod pozna dvojezičnost (v razredih moje Tavelike je bilo pol pol otrok – polovica nemško govorečih in druga polovica turških, srbskih – hrvaških oz. arabskih otrok… lahko, da je bilo na koncu samo tretjina “čistih” Avstrijcev, saj je na koncu koncev tudi moja hči “mešanica”, le da je bil njen oče od tam in je znala pač dobro govoriti nemško… se je pa zgodilo, da so prišli v prvi razred turški otroci, ki niso znali niti besede nemško in so zdaj naredili tako, da morajo pred šolo vsi otroci obvezno eno leto hoditi v vrtec, da se naučijo jezika… takrat pa tega še ni bilo).

Šola… na Dunaju starši ne smejo v šolo… samo do vhodnih vrat!

V Ljubljani… ne samo, da so starši vsepovsod, starši preobuvajo otroke, se kregajo z drugi starši, če jim zavzamejo prostor na klopci (doživela večkrat) in se postavijo na vrata razreda, ker hočejo govoriti z razredničarko o težavah svojega otroka in tako zaprejo drugim otrokom vhod v razred.

Da ne govorimo o tem, da vozijo svojega otroka v šolo do devetega razreda, pa še v srednji šoli, čeprav bi lahko otrok šel peš ali nekaj postaj z avtobusom.

Na Dunaju je moja hči hodila od drugega razreda  z avtobusom v šolo (hodila bi že v prvem, a takrat ni bilo potrebno, potem smo se preselili, kjer se je bilo v šolo potrebno  voziti z mestnim avtobusom).

V petem razredu je šla v malo gimnazijo, ki je bila oddaljena od nas tri postaje z avtobusom in dva U-bahna (=U-bahn- podzemeljska železnica)! Ja, vozila se je s podzemeljsko, tako kot velikanska večina tamkajšnjih otrok v šolo.

Kaj pa pri nas? Ko je naslednje leto prišla k nam v šolo in so s puncami praznovale njen rojstni dan (12 let) so šle vse skupaj v McDonnalds na Čopovi z avtobusom in me je kasneje “prijel” oče ene njene sošolke – zakaj da sem to dovolila in kako to, da nisem šla z njimi.

Prosim????????

Pri nas so otroci izjemno nesamostojni. Seveda – zaradi staršev, ki zganjajo tako paniko.

Recimo – uporaba telefona. Imam punčko – edinko – sošolka od Kiki, ki ima telefon in stalno kliče mamo (gotovo enkrat na dve uri). Ko smo šli skupaj v Mostec na trim, sem ji rekla, naj pusti telefon doma in naj mami pove, da gre z mano in da bo vse v redu. In sem jo komaj prepričala! Večkrat sem slišala, da ta punca svoji mami laže po telefonu. Recimo, da je bila pri nas doma v stanovanju, njej pa je rekla, da se igra zunaj…

V bivši osnovni šoli so mi rekli, da starši tako razvajajo svoje otroke… ena punčka, da je klicala svojo mamo po telefonu, kaj imajo naslednjo uro na urniku (v šestem razredu)!

Če jaz pomislim na moja dva tamala otroka (šesti in peti razred)… jaz sploh nimam nobenih problemov s tem, kdaj ima kdo kje kakšno uro, kakšen je urnik itd, niti ne vem… učila sem ju že od malega, da poskrbita za torbo, za naloge in da imata prejšnji večer vse pripravljeno za naslednji dan.

Zahtevam od njiju, da naredita naloge in šele potem gresta lahko ven na igrišče se igrat. Pri Kiki to sploh nikoli ni bil problem, ona je še preveč skrbna, Miki pa se je letos izboljšal… zdaj enostavno ve, da mora iskati pomoč pri meni, če rabi.

Iz prejšnje šole sem slišala, da je ena mama dajala fantu v osmem razredu steklenico, da je uriniral vanjo, ker se mu ni dalo vstati izpred televizije zato, da bo šel na stranišče. Čista resnica! :shock:

Kar se tiče moje tavelike in srednje šole… V bistvu jaz sploh nisem vedela, kam se je vpisala, ker sva bili takrat skregani in nisva govorili. :roll:

Jaz sem samo upala, da se ne bo vpisala na gimnazijo. In se ni, vpisala se je na srednjo šolo za kozmetiko, s katero je izredno zadovoljna in tako tudi jaz. Šola je zelo v redu, ravnateljica delovna in skrbna, vsi učitelji se trudijo. Sploh si ne bi mogla želeti boljše šole za svojega otroka! :)

Ko bo končala šolo, bo imela poklic in bo lahko šla takoj delat. Lahko pa bo šla naprej študirat ali pa bo šla kasneje študirat… to kar si res želi, ne pa to, kar sem ji jaz (ali pa kdo drug) vsilila.

Tudi sicer je moja tavelika izredno samostojna. Glede na to, da sva se midva z njenim očetom ločila, ko je bila ona stara tri leta in pol, sem vedno hotela, da je prisotna v obeh družinah in da vidi svojega očeta kolikor je le možno. Do njenega štirinajstega leta smo jo vozili na mejo, kjer jo je čakal oče ali teta in so jo peljali na Dunaj. Od svojega petnajstega leta oz. še prej, pa se čisto sama vozi z vlakom na Dunaj in nazaj. Nikoli ni bilo problema nikamor iti. Skoraj vsak teden hodi ven na prireditve. Vedno mi pove (jasno, da ne vem vsega), kam gre. In povedala sem ji, naj me vedno pokliče, če kje sama hodi nazaj iz kakšne žurke ali nima prevoza, da jo pridem iskat. Magari peš.

  • Share/Bookmark

Tags: ,

2 odgovorov to “Otroke se predvsem pusti, da sami naredijo”

  1. Aleš komentira:

    Dajana, sem vesel, da sem te spodbudil k temu zapisu. Vsakdo pozna nekaj takih primerov. Tale o uriniranju v steklenico je pa tudi zame zalogaj za razumeti …

    Se sprašujemo o vzrokih za te neumnost. Že vidim, da bom spet kaj napisal na to temo.

  2. Dajana komentira:

    Ja, to je bilo pred štirimi leti!!!! Pred štirimi leti. :shock: Po moje lahko najdemo zdaj še kaj hujšega…

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !