Kaj pa je tebe treba bilo,
dete ljubó, dete lepó!
meni mladi deklici,
neporočeni materi? -
*
Oča so kleli, tepli me,
mati nad mano jokáli se;
moji se mene sram’váli so,
tuji za mano kazali so.
*
On, ki je sam bil ljubi moj,
on, ki je pravi oča tvoj;
šel je po svéti, Bóg ve kam;
tebe in mene ga je sram!
*
Kaj pa je tebe treba bilo;
dete ljubó, dete lepó!
Al te je treba bilo, al ne,
vender presrčno ljúbim te.
*
Meni nebo odprto se zdi,
kadar se v tvoje ozrem oči,
kadar prijazno nasmejaš se,
kar sem prestala, pozabljeno je.
*
On, ki ptíce pod nebam živi,
naj ti dá srečne, vesele dni!
Al te je treba bilo, al ne,
vedno bom srčno ljubila te.
*
napisal France Prešeren
Lepa pesem. To je bilo pred stosedemdesetimi leti. Danes je vseeno malo drugače.
Strc Marč… ni ne vem kako drugače.