Slovenski pregovori o ljubezni

Ljubezen ni greh, ampak je trd oreh.

Ljubezen zadušena še ni pogašena.

Ljubezen nima oči.

Ljubezen je včasih bolezen.

  • Share/Bookmark

Tags:

8 odgovorov to “Slovenski pregovori o ljubezni”

  1. Stric Marč komentira:

    Daleč od oči, daleč od srca.
    Ljubezen je slepa.
    Bogastvo ni ovira. Ljubezen mine, bogastvo ostane.
    Od ljubezni se ne da živeti.
    Ljubezen gre skozi želodec.

    Naštel sem še nekaj ljudskih modrosti, ki osvetljujejo ljubezen tudi iz drugega zornega kota.

  2. Dajana komentira:

    Super! Hvala!

  3. štulič komentira:

    Prava l’ ubezen vedno žari, če ne gori pa tli.

  4. andrea aiello komentira:

    Ljubezen nam je vsem v pogubo pa je že davno tega napisal Tavčar…ne vem, če se zapisano lahko “kvalificira” kot slovenski pregovor, vem pa, da v sebi nosi nekaj resnice…

  5. Dajana komentira:

    andrea… samo če se koncentriraš na to težko, grdo stran pri ljubezni. Ljubezen ne more biti nikomur v pogubo. Nastali smo iz ljubezni, mi smo ljubezen. ;) Čista ljubezen. ;)

    V pogubo nam je… laganje, varanje, prenehanje pogovora, opravljanje drugega, iskanje grdih stvari pri drugem… “mučenje” drugega…. ljubosumje, izdaja… vse to, kar pač človek počne drugemu zaradi ega, zanalašč, iz maščevanja :cry:

    Tudi obstaja prepričanje, da so vse velike ljubezni nesrečne… To ni res. Jaz sem včeraj dobila odgovor od nekoga… iz twitterja… da…”če nekaj ne boli, ni tako dobro”… hhh?

    Tudi moj fant, ki je slikal, pisal pesmi itd… je rekel… da ne more ustvarjat, če ni nesrečen?! :shock:

    Od kje imamo to prepričanje, da nekaj ni dobro, če ne boli? Zakaj bi morala ljubezen boleti? To je napačno prepričanje!

    Zato, ker so se ljudje dobijali… ki so bili za skupaj, pa niso mogli priti skupaj in to je bolelo.

    Sem brala včeraj o Danteju, da je srečal Beatrice, ko je bila zelo mlada… manj kot deset let in se je od takrat zaljubil vanjo in bil samo z njo. Beatrice je umrla, ko je bila stara 24 let…

    Se spomnim enega njegovega stavka, ko sem bila še otrok, sem prebirala vse možne knjige, ki so bile takrat na razpolago in sem si zapisovala stavke v zvezek. Dante je napisal: “Sve je tako tužno u nama, Beatrice”

    Ja, seveda, umrla je mlada in on je mislil samo nanjo. Pri Romeu in Juliji imaš ravno tako zgodbo.

    Ravno pri Tavčarju… “Cvetje v jeseni” je ena taka zgodba, kjer Meta umre… s tem, da je imel Tavčar svojo resnično ljubezen… o tem sem pred kratkim pisala, prosim, poglej tag “love”… bil je s svojo ljubeznijo skupaj skoraj 20 ali 30 let… ne vem zdaj napamet.

    Se pravi… piše o nesrečni ljubezni, a v bistvu ima srečno. :roll: Zakaj potem take žalostne stvari pišejo? Da se širi prepričanje, da je edina “prava” ljubezen nesrečna?

    Kaj je potem prava ljubezen? Tista o kateri pišeš ali tista, ki jo živiš?

    Prešeren je imel tudi Julijo, pa zraven je imel ne vem koliko ljubic. Do ljubice je bil grd… do tiste, ki pa ni hotela slišat zanj pa… njej je pisal pesmi. “Ko se tuće taj se voli?”

    Tistega, kar ne moremo dobiti, to objokujemo. Do tega pa, kar imamo v rokah, pa se obnašamo grdo. To je problem.

    Ljubezen ni nikoli grda. Niti nas nikamor ne spravlja, niti nas ne trga. Ljubezen samo je. Iščimo pozitivne reči okoli nas in v drugemu človeku in nazaj bomo dobili pozitivne reči.

    ;)

  6. Dajana komentira:

    In ne smemo pozabiti na sabotiranje ljubezni. To se je meni zgodilo pred dvema dnevoma in o tem sem ravno včeraj pisala, sem dala popravljat tekst (glej tag “about me”)… Kaj se mi je zgodilo? Naletela sem na svojo dušo dvojčico… izgleda, da zdaj, ko imamo internet in ko govorimo angleško, se lahko res tapravi dobimo skupaj…

    Zgodilo se mi je pred nekaj dnevi, mislim, da v ponedljek, ko me je udarilo kot strela – naravnost v srce… v eni minuti sva si izmenjala deset tvitov. Iz njega je vela pozitivna energija, neka domačnost, ki jo poznaš samo v tem… da je to pač človek, ki je del tvoje duše.

    In potem se pogovarjava o tem, koliko je kdo star in kako bova komunicirala naprej… jaz sem rekla, da nimam FB-ja (pa bi tudi šla gor, ker… ko si resnično zaljubljen narediš vse, vse, vse… samo, da bi prišel do tega človeka)… In on me vpraša, kaj je moj naslov na skypu…

    In jaz… meni se takoj restimulira tale Mark, s katerim sem se šla “drž-pa- ne-daj” tri mesece po chatu… in potem sploh ni prišel za počitnice k meni in mi ni povedal, da gre na počitnice pred desetimi dnevi…

    In sem vse skupaj zatrla. :cry: Sem mu rekla, da imam slabe izkušnje in da ne bom nadaljevala pogovora z njim (po desetih minutah najinega znanstva)…

    In potem sem šla izbrisat twitter, da ne bi hodila skoz na njegovo stran gledat, če je “gor”. … :roll:

    V tem se je pojavil Mark in povedal, kje je bil… hihihi >>>> privlačiš vedno samo tisto, kar pač privlačiš…

    Temu taprvemu… recimo mu Tom pa sem napisala na mejl butaste stvari, ki bi ga ja odvrnile od mene in da bi si mislil, da sem psiho in da … naj me pač pusti pri miru… :cry:

    To je “samo-sabotaža”.

    To je naredila Hanny Shygula… ne vem, če si gledal tisti film z njo. Ne morem najti naslova… ti povem zgodbo.

    Najdeta se med vojno na Poljskem ameriški vojak in slikarka. Nista govorila istega jezika, ampak… je jasno, da je to to… duša dvojčica… blisk… strela… potres devete stopnje…

    in potem sta se zmenila, da, ko je bil konec vojne (in so prišli Rusi, mejo so zaprli), da bo Hanna prišla z vlakom in tam jo bo čakal on in bosta šla skupaj v Ameriko.

    In ni prišla!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

    On jo čaka in čaka, ona pa ni prišla! :cry:

    OK, on gre v Ameriko, tam se poroči in postane vdovec čez 20 let. ;)

    Stalno je mislil nanjo in jo je začel iskati s pomočjo Rdečega križa in potem dobi odgovor od nekoga, da Hanna živi v samostanu in tam riše.

    Napiše ji pismo, da jo bo prišel iskat. Hanna dobi pismo in… umre (=isto kot Meta iz Cvetja v jeseni)…

    ????!!!!!

    Isto sem naredila jaz pred nekaj dnevi. In včeraj sem začela pisat o tem. Očitno moram pisat v angleščini, imam veliko zanimanja za moje pisanje… samo se blazno težko spravim k temu, ker pač pišem o sebi in… to boli… :roll:

    Sabotaža boli, jaz imam toliko grdih izkušenj in izdaj na temo ljubezni… :cry: … Hm… a zaradi tega, ker imam toliko bolečine, pa ne bom s Tomom skupaj?

    No, jaz bi se z njim poročila kar v ponedeljek, v tistih desetih minutah, ko sva se “našla”… ampak sem dobila ravno danes sporočilo od nadangela Jofiela, da moram biti potrpežljiva… :roll:

    Vsa ljubezen, vsa žalost, vsa sreča, vsa nesreča… vse je pred nami.

    Odvisno je od nas, kaj izberemo. ;)

  7. pregovori komentira:

    Lepi so slovenski pregovori. Hvala za objavo :) Jaka

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !