Kralj Petar

Draža : »Najstrašnejši udarec nam je zadal kralj! Bog in narod naj mu sodi!«

Poleg strašnih vesti na radiu London je le malo kdo verjel v izdajo, ki jo je zagrešil priljubljeni kralj. Nestrpno, a še vedno z navdušenjem se je pričakoval njegov tradicionalni rojstnodnevni govor. Tistega 6. septembra 1944 je kralj Peter II. dopolnjeval 21 let. Prejšnjo noč so po vrhovih planin zagoreli taboriščni ognji v obliki črke »P«. Kjerkoli je bilo mogoče so bili postavljeni zvočniki, da bi se besede kralja čim dlje slišale. Tudi Centralni nacionalni komite Kraljevine Jugoslavije se je priključil slavju in odredil svečano zasedanje 6. septembra. Toda na kraljev rojstni dan ni bilo zasedanja in govorov. Do zamude je prišlo, ker se je Peter upiral angleškim pritiskom, da naj četniki prestopijo pod komando J.B.Tita. Popustil je po šestih dneh, ko je 12. septembra osebno na radiu London sporočil, da naj se četniki pridružijo Titovim partizanom. Posledice tega govora so bile še težje, ker je Draža nekaj tednov prej povečal propagando v korist ohranitve monarhije in integritete kraljeve osebnosti.

V razglasu vsem komandantom z dne 27. avgusta 1944, je napisal : »Natisnite letake sledeče vsebine : Josip Broz Tito, po zlu poznan sovražnik, si je drznil dajati srbskemu narodu preko radia urice iz rodoljubja. On, ki je edini ubijal naše najboljše narodne ljudi, je sporočil, da se bo kralja Petra ponovno volilo po vojni in da za te volitve on jamči popolno svobodo. Mi sporočamo, da nimamo kaj voliti kralja Petra, ker je on naš kralj od 27. marca 1941 leta. Kar pa se tiče svobode, ki jo zagotavlja Tito, to svobodo je narod sam najboljše izkusil po vseh pokrajinah, ki jih je on prešel. Samo med Srbi smo pretrpeli preko milijon žrtev. Tito želi, da samo srbski narod trpi. To je njegov cilj in ne borba z okupatorjem v katero stopa sedaj in v katero je prisiljen. Zdaj, ko Titove horde napadajo Srbijo, da bi še njo uničile, in ko je svoje horde popolnil z ustaši in drugimi izrodki, ki so še do včeraj klali naš narod, si je drznil poskustiti oslabiti naše vrste z nekakšnimi velikodušnimi oprostitvami vseh, ki pristopijo k njemu in izdajo svojega kralja in svoj narod. Znane so nam njegove oprostitve. Kako velik prijatelj Srbov je, je najbolj razvidno iz njegove izjave, da bodo v bodoči federativni Jugoslaviji vsi Hrvati zedinjeni, a Srbi razkosani na Srbijo predkumanovsko, Črno Goro, Sandžak, Vojvodina in Bosna in Hercegovina pa naj bo Hrvaška. In to tista Hrvaška, ki jo je ustvaril Pavelić s svojo izdajo 1941 leta. Mi odgovarjamo Titu : Živel kralj Peter, ki je dne 27. marca 1941 leta stopil na prestol! Živelo združeno srbstvo ! Čvrsto strnimo naše vrste pred odločilnimi dogodki.«

V začetku septembra, ko je kralj podpisal ukaz o ukinitvi Vrhovne komande je Draža v razpisu vsem sporočil, da je to samo eden v nizu britanskih trikov in poudaril : »Posebno je treba poudariti sporočilo kralju prek majorja Lukačevića, da verjamemo samo tistim besedam, ki jih bo osebno izgovoril prek radia London. Vse od zamenjave Purićeve vlade se kralj na radiu ni oglasil.«

Noč pred kraljevim rojstnim dnem je Draža, tako kot vsa prejšnja leta, ukazal da se prižgejo ognji v obliki črke »P« na vsem svobodnem ozemlju. Na sam kraljev rojstni dan je Draža imel govor v Pranjanih. 12. septembra 1944 leta je bil eden najtežjih dni v Dražinem življenju. Čeprav je bil po radio zvezi dan prej obveščen o kraljevem govoru, ni verjel, da bo kralj šel tako daleč. Vrhovna komanda je takrat bila v vasi Draginje pri Valjevu. Draža ni hotel poslušati kraljevega govora in je zato ukazal majoju Aćimu Slijepčeviću, načelniku Adjutantskega oddelka, in Milanu Stojanoviću, njegovemu pomočniku, da zabeležita govor in da mu potem prečitata kraljeve besede. V šotoru poleg hiše, v kateri se je nahajal Draža, sta majorja prepisala govor. Slijepčević je rekel, da nima moči, da govor prečita Draži in je prepis govora oddal Stjanoviću. V hišo sta vstopila skupaj. Stojanović pripoveduje: »General Mihailović je sedel pri miru. V levi roki je držal cigareto. Na obrazu se mu je videla duševna bolečina. Čim sva vstopila je rekel – kar čitajte. Razburjen sem rekel – Gospod minister, govor je strašen, in še preden sem hotel še kaj izgovoriti mi je ukazal naj čitam. Ko sem končal s čitanjem je general Mihailović zgrabil šajkačo in jo vrgel ob pod. Ko se je pomiril nama je ponudil čašico žganja. Oficirji so se zbali, da bo Draža naredil samomor, zato so ga opazovali, toda Draža je pil žganje in prižigal cigareto za cigareto. To je trajalo ure in ure. Nekaj pred polnoč je vstal in dvignil s tal šajkačo. Stal je dolgo in gledal kokardo. Potem jo je poljubil in zapustil hišo. Pred vrati je stal poročnik Perović, kateremu je odsekano dejal – Pokret.«

Naslednji dan je Draža poslal vsem komandantom sledeči razpis : »Njegovemu veličanstvu kralju Petru Drugemu je bilo onemogočeno izvrševanje njegovih funkcij in nima možnosti, da svobodno pove kar misli. 6. septembra sploh ni govoril kot je to vedno do sedaj. Šubašić in Hrvaška klika nadaljujejo, tako kot njihovi somišljeniki Pavelić in Tito, z razbijanjem srbstva. Josip Broz je poleg tega še pobegnil iz Jugoslavije. 12. septembra so preko radia London napravili najobičajnejšo zlorabo kraljevega imena, ko so prenašali »takoimenovani« njegov govor. To je šele začetek najoriginalnejših laži ustaško – hrvaške propagande. To ni in ne bo prvi in niti zadnji ponaredek kraljevega govora. Ta kraljev govor je popolna izmišljotina. O vsem tem smo bili že prej obveščeni s strani naših politikov v tujini, ampak nismo verjeli, da bodo imeli hrabrost storiti kaj takega. Krvava ustaško – titovska igra se nadaljuje : iztrebiti Srbe do zadnjega. Srbi in Slovenci združite vrste. Ne verjemite ustaško-titovskim lažem. Nihče ne sme pozabiti na stotiseče gorbov, ki so jih povzročili ustaši. Zdaj prehajajo v Titove vrste, da bi nadaljevali z ubijanjem in krvoločnostjo nad Srbi. Šubašič je ustaš. Ne damo se prevarati. Šubašić misli enako kot Pavelić. Hočejo meje na Drini in nas razkosati. Mi bomo nadaljevali po svoji poti, ker vemo kaj hočemo. Mi se borimo za svobodo skupnosti in pravice človeka.«
To vam sporoča Draža Mihailović.

Najprej so bili vsi nejeverni. Na frontah so utihnile borbe med četniki in komunisti. »Nihče ne verjame, da je to svobodna volja Njeogovega Veličanstva kralja«, je pisal 14. septembra komandant Sarajevskega okrožja polkovnik Gojko Borota komandantu dela Vrhovne komande podpolkovniku Zahariju Ostojiću. Kraljev govor je zadal strahoviti udarec srbskemu narodu in posebej četnikom. Dr. Milorad Draškovič je pričal : » Na nas je strahotno deloval kraljev govor, v katerem je rekle, da naj se priključimo Titu. S katerega koli zornega kota gledaš, je to bila nedopustna izdaja. Mi se borimo za kralja in domovino, narod umira, kralj pa zdaj govori nekaj povsem drugega. Nihče ni mogel sprejeeti tistega kraljevega govora. Nekateri oficirji so storili samomor, drugi so besni streljali v radio. Tedaj mi je postalo jasno, da gremo v katastrofo, čeprav mnogi niso verjeli v to, še posebej Beograjčani.«

V spominih je izdajalksi kralj napisal : »Imel sem občutek, da sem izneveril svoje najboljše prijatelje, da pa sem dal podporo nekemu gibanju, ki je bilo v osnovi sovražnik monarhije in demokratskih načel.«

Draža pa je poslal naslednje sporočilo politikom v tujino : »Najtežji in najstrašnejši udarec nam je zadal kralj, s katerega imenom smo prisegali. Bog in narod naj mu sodita.«

R. i Ž. Knežević, Sloboda ili smrt, 911-912, AVII, ČA, K-301, reg. br. 5\1, AVII, ČA, K-301, reg. br. 5\1-34, Spomenica Draži, 117, AVII, ČA, K-301, reg. br. 5\1,AVII, ČA, K-281, reg. br. 2\1, Pogledi, dvobroj 65-66, R. i Ž. Knežević, Sloboda ili smrt, 373.

***

prekopirano od tukaj

  • Share/Bookmark

Tags: ,

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !