Kako ste potem prišli na idejo, da postanete presnojedec?

Kot vegetarijanec sem užival veliko kruha, sira, jogurtov, pic, sojinih izdelkov. Ker počutje ni bilo povsem optimalno, sem začel študirati literaturo o higienizmu, postu, predvsem od dr. Sheltona. Prišel sem do novih spoznanj, ki so bila zame revolucionarna. Izredno pomembno je upoštevati naravni ciklus prehranjevanja, ki pravi, da po dvajseti uri ni več dobro jesti in da je dopoldne najboljše jesti sadje z veliko vsebnostjo vode. Nikoli tudi naj ne bi mešali več vrst živil v enem obroku, kajti sicer pride do »trenja« med različnimi encimi in vrenja v prebavnem traktu. Tudi več vrst sadja ni dobro jesti skupaj. Odtlej sem se trudil jesti samo ene vrste hrane naenkrat in občutje se je precej izboljšalo. Vmes sem popolnoma evolutivno prenehal uživati tudi mleko in jogurte, postal sem veganec. Ostala je le še ena moja šibka točka – pice in kruh. Celo sam se si tiste čase pekel kruh iz »polnozrnatih« mok različnih žit. Kako je bilo to okusno! Nakar so se pred dvema letoma zaradi uživanja kruha in pic pojavile prve hude težave s hemeroidi, potrebno je bilo opraviti celo lažji kirurški poseg. Znanja o tem, kaj narediti, nisem imel in sem se oprl na splošno znan rek »čim več vlaknin in…«. Tako sem pojedel še več polnozrnatega kruha, kjer naj bi bilo več vlaknin. Toda bilo je samo še slabše. Tudi z enodnevnimi posti na teden sem poskusil (izvajal sem jih več kot eno leto), pa se stanje tudi ni nič izboljšalo.

~ Jože Kropivšek

  • Share/Bookmark

Tags:

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !