Ta občutek, ko čutiš človeka za hrbtom… se obrneš… in nikogar

Milijonkrat se mi je že zgodilo. Sploh pa odkar študiram Kelli InTheRaw, ki razlaga, da je to, kar vidimo samo en odstotek… Ona vidi angele, vse mogoče entitete… Saj sem jaz tudi že bila z ljudmi, ki vidijo angele in vodnike in nekaj ljudi mi je že naredilo “reading”. Jaz tudi sama slišim entitete, dobivam znake od vsepovsod, žarnice ugašajo in se spet prižgejo. Vidim v prihodnost… ampak… še vedno me je strah.

Potem sem brala pri Ericu Pearlu, da se mu je to zgodilo, kar se je meni, še preden je ugotovil svojo “moč”… ponovno povezavo, kot ji pravi (=reconnection)… Da je čutil človeka v hiši, ampak, da ga ni videl… Celo njegov pes ga je začutil in sta pretaknila celo hišo, pa nikjer nikogar.

Vem, da si tukaj, a me je strah!!!!!!!!! Česa pa ne vem… Mogoče tega, da smo res večni. Mogoče tega, kaj mi bo moj oče povedal? Itak vem. :roll:

  • Share/Bookmark

Tags: , ,

2 odgovorov to “Ta občutek, ko čutiš človeka za hrbtom… se obrneš… in nikogar”

  1. štulič komentira:

    Brez iniciacije, ne gre. Brez tega strahu, ki je votel, znotraj njega pa nič ni, ne gre.

    Ljudje ubijajo z dotikom na sprožilec pa se ne bojijo, enim se ga niti ni potrebno dotakniti, enim je dovolj pogled.

    Duhovni svet se ni spremenil, materialni pa zelo. Ravno kar, uboga para dobi nirvanističen občutek pa gre leto in poletje, stoletje in Milenium! ;) http://youtu.be/CTqabbIPfc0

  2. Dajana komentira:

    To si dobro napisal! <3

    Light yourself on fire with passion and people will come from miles to watch you burn. ~ John Wesley

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !