Njegova mama ima raka…

Stojim s sinkom in z njegovimi sošolci pred šolo. Še malo in odpeljali se bodo na tabor na morje za pet dni. Pogovarjava se o vsem mogočem – zakaj s Petrom ni več prijatelj, da preveč sedi za računalnikom, je sladkarije in se pifla napamet, če pa ga on vpraša za kakšno besedo in odstrani eno črko, ne razume več…. itd.itd.

Jaz: “S kom pa boš sedel v avtobusu?”

On: “Z Lanom. A veš… njegova mama ima raka.”

Mene zadene natanko v pleksus. Vprašam, kako ve. Lan mu je povedal. Potem pride Lan blizu, se ne morem več pogovarjat o tem. Potem pa pride Lanova mama. Je popolnoma “normalna”. Nič se ji ne “vidi”. Meni je kar naenkrat zoprno, ker vem za to skrivnost, ki sploh ni nujno res…

Čakala sem, da se odpeljejo in sem odšla, mame nisem nič spraševala… Kaj pa bi jo. Edino na kar sem pomislila je, da bi ji povedala za to zdravilo proti raku, o katerem sem pisala…

  • Share/Bookmark

Tags:

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !