O Hrvatih, vstopu v EU in o politiki, ki ločuje

Zrasla sem v dvojezični družini v večjezičnem okolju v mestecu na Primorskem. Do vstopa v šolo sploh nisem vedela, da moja starša govorita različna jezika. :shock: V šoli smo se učili srbohrvaščino, kar je bil po mojem mišljenju jezik mojega očeta. Pa ni bil. Moj oče je bil Srb, Hrvati pa… Hrvate sem vedno imela za nekakšne Srbe, ki govorijo malo drugače, bolj slovenščini podobno. :roll:

Kdo je pa takrat v ranjki Jugoslaviji sploh lahko govoril na glas o tem, kako govorijo Srbi ali Hrvati? Takoj si bil označen za protidržaven element, za nacionalista! Očetova družina izhaja iz Hercegovine, sto kilometrov oddaljeno iz Dubrovnika. Dobijali smo se tam enkrat na leto. Moj oče je imel še enega brata in sedem sester, nekaj se jih je preselilo v Beograd, samo ena sestra se je poročila s Hrvatom in živela v Dubrovniku (fajn, ker sem imela vse počitnice zastonj, sem bila pač pri njej, mi ni bilo treba razmišljat, kje bom spala…).

Za tega strica Hrvata ni nihče govoril, da je Hrvat (ime mu je Slobodan, kako tipično… :D ). Razen mojega deda sploh nihče ni govoril o nacionalnostih. Edino moj deda je vlekel zamere iz druge svetovne vojne, ko je komaj zbežal pred muslimani, ki so se maščevali sovaščanom tako, da so jih vrgli v jamo (Slovani zelo radi mečejo ljudi v jame… :roll: Vasi, kjer se je rodil moj oče je… tipično… ime Korita, torej Koritska jama) …

Moj deda je meni, moji sestri in mami govoril “Latinke” ( =ljudje se tam opredeljujejo po veri, nacionalnost je prišla šele kasneje). In večkrat je poudaril, da se ne smem poročiti z muslimanom… Potem, čez deset let so ljudi, ki so tam živeli poimenovali “Ustaše”, “Četnici” in “Turci”… Tako je ostalo do zdaj. V resnici pa so vsi pomešani med sabo… tako, da ne moreš vedet, katere nacionalnosti je kdo… Čistokrvni Slovenci? Čistokrvni Hrvati? Kaj za en narod so Muslimani? Se hecate?

Z drugega konca sem bila enkrat na smučanju na Pokljuki, kjer je vojska, v kateri je delal moj oče imela svoje prostore za zimske počitnice. Takrat smo hodili tja na počitnice s celo klapo. Ravno tako seveda tudi na naše morje. V glavnem… bilo je silvestrovanje in Hrvati so priredili celo fešto. Bilo nas je veliko (iz cele Jugoslavije, ampak očitno so prišli samo Hrvati, no, najbrž je prišel še kdo od kje drugje, spomnim se pač samo Hrvatov, ker so bili skupaj, v skupini in zelo glasni).

Hrvati so priredili srečelov. Med sabo so bili zelo glasni in zelo samozavestni. Mi ostali smo bili tiho in oni so nam šli malo na živce… :roll: Zapomnila pa sem si, da se Hrvati znajo zelo dobro zabavati in da se dejansko razlikujejo od Srbov. ;)

V glavnem… to, da je moj stric Slobodan Hrvat sem prvič slišala govoriti mojo teto v začetku devetdesetih ali še prej, ko so prišli neki njihovi sorodniki iz Avstralije in niso hoteli vzeti knjige za darilo z naslovom: “Jugoslavija” – ker oni so pač Hrvati, ne pa Jugoslovani. Moja teta je čisto ponorela in je rekla, da jih naslednjič ne bo več gostila pri njej… In to je bil začetek vojne na Balkanu… :cry:

V glavnem… ko je bilo konec Jugoslavije, sem bila jaz na Dunaju (kjer sem nekaj časa živela pri pol Hrvatu s slovenskim priimkom – po očetu Slovencu – sicer pa pravemu purgerju) in sem prišla čez nekaj časa domov in šla na morje (nikoli ne rečem, da grem na Hrvaško na morje, ampak pač grem na morje :roll: …) in.. ko sem zagledala tisti “Cro” na tablicah… sem bila v šoku in sem najprej rabila kar eno sezono, da sem se na to navadila. :roll:

Opazila, da so Hrvati veliko bolj nacionalistični od Slovencev. Mogoče zato, ker jih je trikrat več kot Slovencev. Ali zakaj?  Slovenci ne rečejo nič. So tiho. Na glas sicer bentijo, kako pa drugo leto res ne bodo šli več na morje na Hrvaško. :roll: Potem pa gredo vedno, po koncu šole, na slovenski državni praznik – na Hrvaško seveda. :) Kdo bo gledal proslave? Treba je izkoristit morje in sonce. Sicer pa nisem v kempih na Hrvaškem nikoli videla Slovenca, ki bi gledal slovenske proslave. Pa vsi nosijo televizije s sabo…

Enkrat sva se z mamo in mojo malo hčerko vračali domov z morja in nas je eden domačinov na cesti izsiljeval, nama žugal in kazal osle. Pa nisva naredili nič narobe. Mama mi je razložila, da se tako obnašajo zdaj ljudje na obeh straneh, ker so jezni eni na druge.

Ko sem bila v Avstriji, sem dočakala vstop Avstrije v EU in zamenjavo šilingov v Evre. Naenkrat je postalo tam vse zelo drago. Trikrat, štirikrat se je podražilo. :cry: Nič drugega se ni zgodilo, kot da so prišli evri in je vse postalo dražje. Popolnoma enako se je zgodilo čez nekaj let v Sloveniji. In zdaj se bo zgodilo na Hrvaškem. :cry:

Po moje je vstop v Eu velika napaka za vse dežele bivše Juge in Balkana. Od tega ne bomo dobili nič in slej ko prej se bomo morali postaviti na svoje!

To, da gredo Hrvati zdaj v Eu je seveda po moje tudi napaka. Hrvaška ima veliko kapacitet in že zaradi morja bi morala biti velesila. Slovenija tudi. Berem, da je bila Japonski princesi Postojnska jama zelo všeč. Pričakujmo invazijo Japoncev na Postojno. Smo pripravljeni? Ne bi rekla. :cry: Slovenci so jamrali, da kaj se imajo kraljevske glave sprehajati po Sloveniji. :roll:

  • Share/Bookmark

Tags: , ,

3 odgovorov to “O Hrvatih, vstopu v EU in o politiki, ki ločuje”

  1. Roman Dolenc komentira:

    Pozdravljena Danaja, lepo si pojasnila svojo življenjsko zgodbo, ki je vsekakor vplivala na tvoj pogled na EU. Glede na to, da je bil tvoj oče v JNA, si vsekakor pripadala bolj privilegirani skupini kot pa nekateri v nekoliko manj zaželenih skupinah (npr. kmečke družine, zapovrh še verne), ki so bili v prejšnjem režimu v celoti deprivirane. Kakor sem uspel razbrati, si razpad Jugoslavije in vstop Avstrije v EU dočakala na Dunaju, kar morebiti tudi ni zanemarljivo. Seveda si v tem primeru ne moreva deliti vseh pogledov. Spraševanja o smislu EU v za večino nas Slovencev ni tako enostavno, vsekakor pa se vsi zavedamo, da nočemo več izolativne železne zavese, vsesplošne izobčenost in trendovske vodilne elite brez meja, ki živi življenje onstran zmožnosti. EU je za nas garant, da do tega ne pride več. In ko praviš: »Od tega ne bomo dobili nič in slej ko prej se bomo morali postaviti na svoje.« Veliko nas je dobilo ogromno: vsesplošno priznano dostojanstvo in svobodo, odprte meje za osebna in poslovna druženja, in predvsem se nam zdi, da smo se Slovenci prvič postavili na svoje! Ne bi želel v to vpletati politike, ki vsekakor ni enako vsemu prej omenjenemu in nima za to velikih zaslug, prav tako ne ekonomskega vidika: saj vsesplošna draginja in trenutno gospodarsko stanje ni posledica le nedavnih sprememb, ampak zadeva trenutno vso človeštvo. Sam ne prisegam na preteklost, čeprav je lahko nadvse dobra učiteljica, pač pa gledam na prihodnost, katere je skozi oči moje hčerke dosti bolj drugačna, ne da bi ona vedela, da je to tudi zaradi nedavni sprememb, katerih akter smo posredno bili tudi mi vsi!

    Lp, Roman

  2. Dajana komentira:

    Za Slovence je EU ravno tako kot bivša Jugoslavija. In čisto nič drugega. Z EU so se Slovenci postavili na svoje? :D :D :D Z EU so Slovenci popolnoma obubožali. :cry:

    Moje mnenje. :)

    Ravno tako je z Avstrijci. S Hrvati pa bo še slabše.

    Ne vem, kaj vedno pričakujete od teh ljudi “zunaj”? Pa to so vse birokrati, ki jih briga za “majhne ljudi”!

  3. Dajana komentira:

    Pa tudi, če bi jih brigalo za “majhne ljudi”. To je sistem. To je isto kot Sovjetska zveza… = mastodont = nečloveški = neosebni.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !