Rodos

6138859.jpg (500×375)

wiki: Rodos je bil sodeč po najdbah arheologov naseljen že v zgodnji kameni dobi. Najdeni so bili ostanki orodij in nekaj poslikav v jamah na jugu otoka. Prebivalci naj bi prišli na otok iz bližnje Male Azije. Kasneje so prebivalci prihajali na otok v več valovih. V bronasti dobi so prišli Karijci iz Anatolije, sledijo jim Feničani iz sedanjega Libanona in Minojci s Krete. Med zgodnje prišleke spadajo Ahajci, kateri so kmalu po prihodu s Peloponeza pričeli dominirati po številu prebivalstva in po letu 1500 pr. n. št. kolonizirajo celoten otok.Okoli leta 1100 pr. n. št. jim sledijo Dorci, kateri so dobri izdelovalci vojaških ladij in ustanovijo naselja Ialyssos, Lindos in Kamiros ter ustanovijo z otokom Kos in mestoma Knidos terHalikarnas v mali Aziji vojaško zvezo - Heksapolis. V nekaj sledečih stoletjih so postali prebivalci Rodosa odlični pomorščaki, še zlasti možje iz Lindosa so se odlikovali s svojimi dolgimi vožnjami po Mediteranu, kar je Rodosu omogočilo da je ustanovil kolonije na Siciliji, v Španiji in območju današnje Francije. Rodos se je razvijal samostojno vse do leta 491 pr. n. št., ko se se soočil z mogočno vojaško silo Perzijo. Rodos je bil prisiljen stopiti v zvezo s Perzijo in v njej ostale do leta 480 pr. n. št., ko je Kserks napadel Grčijo, vendar izgubil pomorsko bitko pri Salamini. V tej bitki je bilo zajetih tudi 40 bojnih ladij iz Rodosa. Tri mesta z Rodosa, Ialysos, Lindos in Kamiros so postala člani prve atenske zveze leta478/77 pr. n. št. V zadnjih desetletjih 5. stoletja pr. n. št. so Rodošani zgradili na severu otoka novo mesto Rodos, ki je bilo plansko zgrajeno za potrebe obrambe z močnim obzidjem, za potrebe trgovine pa so zgradili pet novih pristanišč. Mesto je že kmalu postalo vodilno v pomorski trgovini vzhodnega Mediterana ter velik kulturni center helenističnega in rimskega sveta. Že v 3. stoletju pr. n. št. je prebivalstvo na Rodosu doseglo število preko 60.000 prebivalcev. Tedaj je bil pri vhodu v pristanišče postavljen 34 metrov visok bronasti kip boga Helija (imenovan tudi Rodoški kolos), delo kiparja Haresa iz Lindosa. Okoli leta 225 pr. n. št. se je ob potresu zrušil. Zaradi svoje izjemne velikosti je bil uvrščen na seznam sedmih svetovnih čudes starega sveta. Od leta 1310 je bil otok v oblasti viteškega reda Ivanovcev. V 16. stoletju je prišel pod turško oblast, leta 1912 je po italijansko-turški vojni pripadal Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943 so otok zasedle nemške vojaške sile, po drugi svetovni vojni (leta 1947) pa je bil tako kot celoten Dodekanez priključen k matični Grčiji.

  • Share/Bookmark

Tags:

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !