I feel Jovanka Broz

jovanka1.jpg (561×422)

Neverjetni so komentarji pod novico, da je Jovanka v kritičnem stanju. Neverjetno, kako jo ljudje obtožujejo marsičesa, ko pa je bila sama žrtev režima. Drži se Jovanka!

  • Share/Bookmark

Tags: , , ,

6 odgovorov to “I feel Jovanka Broz”

  1. andrea aiello komentira:

    Po 50-em, obdan s patino žlahtnega konzervativizma, onstran malikovanja in rušenja per se, sem nekje prebral, pa bom kar v originalu šeral…L`ignorate parla a vanvera, l`intelligente parla poco, il saggio parla solo se e` interpellato…lo stronzo parla sempre!

    Ciao, bella.

  2. Dajana komentira:

    Hej!

    Google je prevedel v angleščino tako:

    L `ignored talking nonsense, the` smart little talk, the wise speak only if it is asked … I always talk shit!

    Zdaj pa še jaz v slovenščino:

    Neumnež govori neumnosti, pameten govori malo, modrec govori samo, če je vprašan in butelj govori vedno. :D

    Baccio, amore! :D

  3. štulič komentira:

    Jovanka je štela zaščititi Tita! :)

    Kardelj je preminil, Đilas in Ranković sta izhlapela, kje je Dr. Ivan Ribar, s sinovoma, ki so bili preteklost… Kje je Moša Pijade Žid, ki je gorel v pesmih za svobodo in enakost med ljudmi?! :(

    Prišli so gobarji iz odzadja al’ ‘z Gozd Martuljka in se želeli prav po svinjsko, 1984_sko, polastiti tekovina in lovišč s fazani, ki so skakali iz grmovlja na pisk!

    Od takrat, še Karadjordjevići, niso dobili nazaj Brda Pri Kranju! :evil:

    Nu, Jovanka je kao, :roll: to želela preprečiti?! http://youtu.be/Lp3eELooU_c

  4. Dajana komentira:

    Ma kaki… ona je bila odstranjena leta 1977. In ni smela govoriti s Titom, niti ga ni smela obiskati, ko je zbolel! :cry: Saj so komunisti ubili tistega duhovnika, ki mu je dal poslednjo olje – na njegovo zahtevo.

    Jovanka je živela v Beogradu v revščini, svojo osebno in pasoš je dobila šele leta 2009!!!

    Evo ti, tako ti je to kad se petljaš sa komunistima… :cry: Še svojega osebnega življenja nimaš. :cry:

  5. Ludvik komentira:

    Sami si jo izmislimo, sami damo moč Ideji, da se Ideja umesti pred ali nad Ljudi. Sami, iz svoje grozne majhnosti. Prav hočemo, da za ljudi kot osebe ni drugega, kot da ji slede ali jo izvajajo. Človek ne šteje. Umreti za Idejo, to naj mu bo čast. Simboli idej in ideologij nas strašijo iz ene ali druge strani. Tudi ideja strahu je vmes kot ideja terorja in terorizma.

    Nerodno je le, da smo od vedno, do sedaj, sledili kakšni ideji ali motivu. Sedaj nas slepi dolgo pričakovana ideja, da smo v demokraciji. Če bi bili, bi nas vlada poslušala. Svobodo imamo kritično govoriti o vladi, če res v to verjamemo, kot je bilo nekoč svobodno o tem misliti … Sledimo ideji, ne vidimo pa, da smo samo kolesca mogočnega stroja, ki smo ga sami ustvarili in ga sami poganjamo.

    Ko ljudje v idejo najprej verjamejo ali verujejo, tedaj bodo storili vse, da utemeljijo to svoje verovanje ali prepričanje. To posebej velja za idejo Boga in vse ostale bogove, ki iz te ideje utemeljujejo posredništvo. Empiričnega dokaza materializacije ideje ni, se ga išče, sklepa, izmišlja in oblikuje, ustvarja sovraga zgolj kot dokaz, da pričakovano, nedokazano zares tudi obstoja. Skozi prepričanost v pravilnost vsebine za verovanje in verjetje, ljudstvo uporabi vse, kar se da uporabiti, tudi liberalni kapitalizem, zarote, tajkune … za kuliso in odsotnost realnega. Realnost si izmišlja celo na način interpretacije prisluhov. Ideja nadzora je zamenjala strah kot notranjo izpolnitev ideje moči in nesmrtnosti.

    Kdor z vragom pleše, še ni hudič. Kdor v idejo Boga verjame, še ni angel. Prav tako, kdor v Boga ne verjame, še ni vrag. Smo samo majhni pezdetki, ki nenehno kažemo na druge in tako razkrivamo sebe. V svojem neznanju se trudimo drugim posredno podtakniti idejo o lastni veličini in pomembnosti pri tem, da ne vemo niti namena niti vzroka zakaj sploh smo to kar smo. Ni najmanjšega pojma nimamo o svojem poslanstvu, pa nas nenadoma Jovanka intrigira. Kdo ve res, zakaj in čemu? Morda zato, ker se nekomu ideja o “našem” bogu maje kakor nagniti zob? Morda, ker je vanj razočarano verjel, še bolj pa morda zato, ker je verjel, da v njem boga ni. Morda je bila obema skupna prav ideja, da je tako on, kot ta, zase najbolje kot je znal, živel? Kot mi vsi?

  6. Dajana komentira:

    Ludvik… Vsak mora sam s sabo to razčistiti. Kje je živel, v kakšni državi je živel…

    In potem mora vse skupaj vreči stran. In živeti v tem trenutku. Ne moremo živeti v preteklosti…

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !