Brezposelni v Sloveniji so se organizirali in začeli pridelovati eko hrano

Radmila ni dopustila, da bi jo ti udarci dotolkli. Podjetna, kot je, je stvari vzela v svoje roke in ustanovila organizacijo Zveza brezposelnih ter začela organizirati dejavnosti, s katerimi bi si brezposelni lahko pomagali sami. Zamisel, da bi lahko brezposelni obdelovali zemljo in pridelovali ekološko hrano, jo je obšla med nabiranjem humanitarnih prispevkov za združenje varnih hiš, ko ji je nek kmet namesto prispevka ponudil kos zemlje. Humanitarne organizacije niso imele s to njivo kaj početi, toda Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine je Radmilo spodbudila, naj poskusi z zemljo kaj narediti sama, kajti “karkoli bo že naredila, bo bolje kot nič”.

Radmila se je strinjala in konec februarja objavila oglas. Sprva je nameravala z zainteresiranimi obdelati njivo ali dve. Niti sanjalo se ji ni, piše novinarka v Jani, da bo to preraslo v vseslovenski projekt. Toda zagnana prva članica ji je že v prvem tednu pripeljala 50 ljudi. Vsak nov član pripelje še 10 drugih. Sedaj šteje zveza že na tisoče ljudi, prisotna je v vseh koncih Slovenije, pa tudi zemljo imajo vsepovsod.

image008In še vedno naglo rastejo.

Zelo pohvale vredno je, da so se našli kmetje, ki so podarili zemljo, katere ne potrebujejo ali je ne zmorejo sami obdelovati. Brezposelni iz nove Zveze so za darilo dobili tudi semena, orodje in podobno. Kot pravi Radmila: “Saj ne potrebuješ izkušenj, da vihtiš motiko, to se lahko vsak nauči v desetih minutah. Sploh pa delo ni vse, pomembno je tudi druženje, spoznavanje novih ljudi, izboljšanje duševnega zdravja. Najslabše je, da si doma sam zaprt v stanovanju.” Občudovati je treba tudi vzajemnost med brezposelnimi samimi. Projekti jim je vlil novo voljo do življenja (tudi pri boleznih je tako, da je eden najhujših faktorjev, ki preprečujejo ozdravitev, občutek nemoči in prepričanje, da si ne moreš pomagati sam, očitno pa ni nič drugače, če te doleti brezposelnost), pomagajo pa si tudi vzajemno. Na sestanke po vsej Sloveniji gospodinje prinesejo domačo hrano. Ko kateri od članov niti za hrano nima več, naberejo iz žepov kovance in mu jih podarijo.

Tolažijo se, si pomagajo in drug drugemu vlivajo energijo in upanje. Radmila pove, da prav zaradi medsebojne podpore mnogi člani ne potrebujejo več antidepresivov. In to je pomembno, saj med njihovimi člani niso več le zgarani ljudje, ki so izgubili delo po tridesetih ali petintridesetih letih delovne dobe, pač pa je vse več tudi mladih.

Vse pa povezuje to, da so polni energije in pripravljeni delati. Imajo članico, pove Radmila, ki ima štiri diplome, pa vseeno ne more najti zaposlitve. Tudi sama ima cel fascikel licenc s področja informatike, a ji to nič ne pomaga.

Kmetom bodo brezposelni podarjeno zemljo povrnili z delom. Pospravijo jim hišo, skočijo zanje v trgovino, jih pospremijo k zdravniku ali jim popazijo otroke. Če znajo kaj popraviti, storijo tudi to. Pogosto je to vredno več, kot pa bi kmet dobil, če bi njivo skušal oddati za najemnino. “Delali bomo vse”, pove Radmila. “Vsako delo je častno. Če nas kdo potrebuje v hiši, v delavnici, na vrtu, v gozdu ali kje drugje, bomo prileteli kot lastovke.” Dogovorjeni so že za čiščenje gozdov, nabiranje sadja in še marsikaj. Sodelovanja z njimi si želijo tudi trgovine z ekološko prehrano, saj bi raje ponudili slovenske pridelke kakor tuje. “Na koncu dneva ne moreš verjeti, koliko se da narediti čisto brez denarja, le z dobro voljo in solidarnostjo med ljudmi,” doda Radmila. “Dogaja se, da ko nam zmanjka za bencin, kakšna dobra duša takoj pristavi nekaj evrov.” Če ne gre drugače, pa Radmila do mesta, kjer ima naslednji sestanek brezposelnih, potuje na štop.

Posluh so pokazala tudi mnoga podjetja. V okviru DrogArtovega projekta Iz principa jim bodo zastonj naredili spletno stran. Neka gospa jim je podarila pisarniški material, uspešni podjetniki so se odzvali tudi z denarjem. Kmetje niso prispevali le zemlje, pač pa jim včasih zastonj zorjejo njive ali pokosijo travnike. Edina, ki ni pomagala nič, je država. Namesto, da bi našla vsaj malo denarja in tako podprla tiste, ki si ne želijo le vleči podpore, pač pa so zavihali rokave in delajo, pa čeprav (še) ne za denar, jim meče še polena pod noge in išče poti, kako jih obdavčiti. Ekološko pridelovanje hrane ne bi smelo biti obdavčeno oziroma image009bi to smelo biti edino kmetovanje, ki je sploh dovoljeno. Obdavčeni pa bi morali biti vsi tisti, ki pri svojem kmetovanju zastrupljajo ljudi, živali, rastline in naravo nasploh.Kaznovati bi morali tudi vsako državo, ki takšno zastrupljanje dovoljuje. Vsak minister in vsak funkcionar, ki tega ni preprečil, bi moral plačati visoko kazen iz lastnega žepa, pa še za kakšen teden ali dva bi ga morali potopiti v kadi z močnimi pesticidi, pa bi jih volja do zastrupljanja hitro minila.

Tudi pobude ljudi, da se rešijo neuporabljene rodovitne površine in znova obdelajo njive, ki zapuščene in zarasle samevajo, ker se nihče ne zmeni zanje, bi morale biti nagrajene. Zlasti če pomislimo, da so to pobude za manj strupeno Slovenijo in manj strupeno hrano. Pobude za ohranjanje in izboljševanje okolja, izgrajevanje samozadostnosti glede oskrbe s hrano, skrb za trajnostno kmetovanje in ustvarjanje boljšega jutri za naše naslednje generacije. Morda celo pobude, ki bodo v vsesplošni prehranski krizi, ko bo hrana postala predraga ali pa je sploh ne bo, omogočila preživetje.

“Če so nam pokradli državo, bomo pač ustvarili drugo, boljšo, znotraj te,” pravi ustanoviteljica Zveze brezposelnih Slovenije, ki je s svojimi člani nabrala že veliko več zemlje, kot jo zmorejo obdelati.

Krasno. Verjemite, država bo našla način, da pokrade še to.

V idejo ekološke Slovenije pa vseeno ne izgubite zaupanja. Je gotovo nekaj, za kar se je vredno boriti. In povejte naprej.

*****

odlomek od tukaj

  • Share/Bookmark

Tags: , ,

9 odgovorov to “Brezposelni v Sloveniji so se organizirali in začeli pridelovati eko hrano”

  1. Zuzzu komentira:

    Radmila zasluzi nagrado.. morda celo spomenik :) Upam, da bo navdihnila se mnoge druge s svojim primerom. :)

  2. maša-naša komentira:

    Bravo, samo tako naprej, sama se tudi ukvarjam s pridelavo ekološke prehrane. S partnerjem pridelava dovolj zase in najine otroke. Sedaj me že vnuki sprašujejo, babi ali je to domače. ? Z veseljem jim pritrdim !

  3. Ana Kos komentira:

    Tudi jaz sem za domače, tudi sama delam v to smer, kolikor morem.
    Tudi v Lj. na oknih in balkonu imam koristne rastlince, tudi paradižnik, rožmarin in še kaj.

    Preseneča me, da za tako velik in dober projekt še nisem vedela.
    Zagotovo se ga da še razširiti!

    Vse dobro!

  4. Dajana komentira:

    Zuzzu ~ ne zasluži spomenika, samo naj ji ljudje nehajo metati polena pod noge.

    maša – naša… kako te je lepo videti tu! :) Hej… nisem vedela, da obdeluješ vrt… meni je to prekrasno delo in še kako mi je fajn, da vnukci tako sprašujejo! :)

    Ana… v bistvu jaz enostavno ne kapiram, kako lahko nekdo daje pesticide na rastline in v zemljo… ne da bi se ob tem grozno počutil – pa saj je to kot bi zastrupil človeka ali žival…

    Ja… Ana… ta projekt se bo prav gotovo razširil, saj nam gre vedno bolje! :) Ne gre nam vedno slabše, imamo samo veliko izzivov in problemov, ki jih moramo rešiti! :) Skupaj smo močni! Več ljudi več ve! :)

  5. Ana Kos komentira:

    Dajana,
    ti imaš kontakt z njimi oz. do njih.
    Nekaj me zanima. Bi jih vprašala.

    Tudi jaz ne razumem nikogar, ki svinja zemljo, hrano, sebe s kemikalijami.
    No, vem, da mnogi na te stvariu gledajo precej drugače kot ti ali pa jaz.
    Jaz tudi zdravil ne vzamem kar tako, mnogi pa jih …

    papa

  6. Dajana komentira:

    Ana… nimam kontakta, jaz sem prekopirala ta članek iz tiste strani. Sem iskala facebook od Radmile Mihelič, pa ga nisem našla…

  7. Dajana komentira:

    Ana, tukaj je kontakt strani, kjer je objavljen članek, pa vprašaj: http://wearechange.si/kontakt/

  8. Dajana komentira:

    Ana… jaz že 22 let nisem vzela nobenega zdravila… Vidim pa, da moja hči kar po tekočem traku jemlje lekadole. :cry:

  9. Ana Kos komentira:

    Aha, tisto stran sem odprla, videla, da komentiranja ni, morda pa najdem kakšen kontakt.

    Žal mi ej za tvojo hčerko. Kaj jo matra, glavobol? Morda je za najti vzrok, kaj je v ozadju. Škoda, če jemlje pogosto tablete.
    Pri nas doma jih sploh ni. Tablet namreč. Ali pa le redko.

    papa

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !