Z nobenim človekom ni nič narobe!

Od kje taka neznosna potreba po kritiziranju drugega? Od kje tako neznosno zanimanje za to, kaj jaz počnem in od kod dobijam denar? Od kje tako jamranje in udrihanje po sistemu in kako jaz težko živim… in potem izvem, da imajo ti, ki udrihajo hiše in se vozijo na izlete v tujino in na morje… Pred nekaterimi ljudmi se lahko na glavo postaviš, pa ne bo nikoli v redu.

To gre pri nas tako: Če si imela veliko partnerjev (no… več kot enega)… si kurba. Če nimaš partnerja, nisi niti toliko vredna, da bi ga imela. Če pišeš blog, potem samo to počneš in ne delaš drugega (pametnejšega) dela. Če rečeš, da delaš tudi druge stvari, te prekinejo, da oni že vedo, da ti nič ne “delaš”. Če rečeš, da moraš skrbeti za tri otroke, rečejo… ah, a to je vse, kar si ustvarila v življenju? Samo to?… Če rečeš, da ima eden od treh otrok probleme v šoli… potem nisi sposobna niti toliko, da bi otrok delal šolo.

Živimo v družbi, ki nenehno kritizira in ti jemlje voljo do življenja. Če bi jaz poslušala vse kritike (vključno z mojimi starši in posebej z mamo), bi bila že zdavnaj od vse teže pod rušo.

Pa se malo zamislite in pomislite, če je to, kar govorijo o vas, res. Ni. Vse, kar govorijo o vas, pove o človeku, ki to “govori”. Vse, kar nekdo, ki vas ne pozna in vas nikoli ni videl govori slabega o vas so samo njegove “sanje” – to je to, kar so njemu njegovi starši govorili, da je “narobe” z njim. Z nobenim človekom ni čisto nič narobe. Nobenega človeka ni treba popravljati, nikamor pošiljati ali mu govoriti, da je kaj narobe z njim. Vsi mi smo perfektni na popolnoma naš način in se stalno razvijamo, spreminjamo in izpopolnjujemo. Perfektni oz. popolni pa nikoli biti ne moramo, saj se nenehno spreminjamo. Mi vsi smo točno tukaj in zdaj.kjer moramo biti. Vsi mi smo prišli na ta svet z namenom, z nalogo, ki jo iščemo. Nekateri so jo našli, drugi jo pa še bodo.

  • Share/Bookmark

Tags:

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !