Vibracija skupine

Od majhnega sem veljala za samotarko in za čudno. Nikoli se nisem igrala na dvorišču z drugimi otroci, temveč sem cele dneve brala knjige pri spuščeni roleti in z lučjo sredi dneva. Meni v bistvu ni bilo zelo mar za skupino, za druge… Kasneje, v gimnaziji sem veljala za nekoga, ki se mora zdivjat po letih samotarstva. Pa še vedno je bilo tako, da se skupini nisem odprla. Hodila sem na “narobe” faks, a skupino sem “prevzela”. Hodili smo na žurke in na igranje taroka… Vsak teden je morala biti vsaj ena žurka, en koncert ali nekaj podobnega, če ne si se počutil mrtvega.

Potem pa smo naredili faks in vsak je šel po svoje. Skupinskega življenja je bilo konec, vsak je prišel v novo skupino. Jaz sem šla v zacementirano skupino = sekto, katere mnenja so bila edino zveličavna in kjer nisi smel brati nič drugega kot knjige Vodje. Če si bral kaj drugega ali delal kakšno tehniko od koga drugega, si bil označen za izdajalca in skupina te je za vekomaj veke izključila.

V tej skupini sem bila petnajst let in strah, ki mi ga je naselila v kosti mi počasi izpuhteva. Zato sem spet postala naklonjena skupini.

V začetku septembra sem “padla” v skupino ljudi, ki razmišljajo tako kot jaz, ki so jim všeč stvari kot meni, ki me sprašujejo in mi govorijo, da dobro pišem – za razliko od kritizerjev, ki pravijo, da samo kopiram in da ne povem nič novega.

Tukaj nisem več čudna, nisem ne prestara, ne premlada, ne predebela, ne presuha. V bistvu je to, kako izgledam popolnoma vseeno. Vsak človek – del skupine – je pomemben, ni pa tako, da tisti, ki so v skupini ne smejo delati nič takega, kar skupina oz. voditelj ne dovoli.

Naša skupina ima posebno stran na FB-ju, zaprto za druge in… zdi se, da kar ne moremo čakat, kdaj se bomo spet videli v živo. Že v ponedeljek sprašujejo, kdaj in kam gremo v petek po predavanjih. Bila sem tudi na predavanjih, kjer je bila naša skupina skupaj z drugimi, ki nas niso poznali. Naša skupina je delovala kot eden, sproščena, stalno smo se smejali in delovala razigrano kot pubertetniki v srednji šoli. Drugi pa so bili tiho. gledaliso samo pred sabo in bili zaprti…

  • Share/Bookmark

Tags: ,

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !