A si upamo zavzeti zase?

Živim v naselju, kjer je ogromno ljudi, ki dobesedno gledajo drug drugemu na krožnik. Pač stanovanja so zelo skupaj in se čisto vse, kar se dogaja pri drugem sliši. Sploh pa, če ima odprto okno… Nekako sem se v vseh teh letih navadila na hrup in počasi razumela, od kje prihaja. Če je imel kdo žurke, smo šli zvoniti, če lahko preneha. Nekajkrat je prišla urgirat policija, drugače pa so ljudje razumeli, da po deseti uri zvečer dajo mir. Ali, da se sliši, če se poleti zvečer pogovarjajo na balkonu…. ker se pač sliši!

Včeraj ob osmih zvečer slišim kričanje mladih glasov in glasbo naglas, ki je pojemala in se znova oglašala. Najprej sem mislila, da pred enim blokom stojijo mladi ljudje in se glasno pogovarjajo. Pa vendar tega ni in ni bilo konec. Ob pol polnoči pa mi končno kapne, da so to sosedje iz četrtega nadstropja, oz. tista mlada punca, ki pride pazit njihovega kužka, ko jih ni doma in obenem pokliče za čez vikend celo klapo.

Sem jim šla pozvonit, pa ni nobeden nič rekel. Za dve minuti so se potuhnili, potem pa so spet začeli kričat in nabijat.

Pa grem pozvonit tako, da se jim dobesedno “vsedem” na zvonec. Končno vpraša dekle, kdo je in jim rečem, da če ne bodo odnehali, takoj pokličem policijo.

In so nehali.

Zdaj pa me zanima nekaj… Ali so motili samo mene? Najbrž ne. Pogovarjala sem se s Kiki in je rekla, da jo je motilo glasna glasba in kričanje. Njihovo razbijanje in kričanje se je slišalo vsaj v našem bloku, bloku nasproti in bloku pored. Tole je motilo vsaj 100 ljudi. Naj povem, da se je slišalo zelo naglas, kljub temu, da smo imeli vsa vrata in okna zaprta.

Zakaj potem nobeden človek ne reagira? Zakaj ljudje čakajo in trpijo? Saj meni ne bi bil problem, da bi jim šla pozvonit že prej, motilo me je zelo šele takrat, ko sem hotela zaspat, takrat sem pa res morala nekaj narediti, da je bil mir.

Ampak resno me to, da ljudje čisto vse požrejo, zelo moti. :(

  • Share/Bookmark

Tags:

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !