Ojoj! Pravniki!

Nikoli nisem marala pravnikov. Nikoli nisem marala sodišč. Nikoli nisem razumela tistih, ki so se fajtali na sodiščih. Hlapec Jernej se mi je zarezal globoko pod kožo takrat, ko sem se učila o njem, na gimnaziji. Že takrat sem razumela, da ko je živel Cankar (mimogre obletnica njegove smrti je bila včeraj, za kar pa nihče pri nas ve, vsi vedo samo, kdaj je umrl Prešeren) ni bilo nobene pravice na svetu. Pa sem si mislila, no, pri nas pa je – ker smo bili takrat v socializmu in smo bili prepričani, da živimo v najboljši državi na svetu. Pajade… šele čez leta, v bistvu šele zdaj – v času interneta – sem izvedela, kaj se je vse takrat dogajaloin še koliko tega ne vem.

Tako kot zdravnikov, sem se vedno izogibala pravnikov. Zdeli so se mi taki resni ljudje, ki znajo vse zakone, še iz Rima napamet, nimajo pa pojma, kaj je v realnem življenju… samo regelce poznajo… regelce. Sama forma, brez vsebine, brez srca, samo um, samo um.

beri naprej >>>>>

  • Share/Bookmark

Tags:

Komentiranje je onemogočeno.