dajana

No, potem pa motim. Motim jih v njihovem blaženem miru. (Ampak večkrat ta mir itak ni resničen mir … ni globok mir srca … je morda tudi strah …)

berite več tukaj

objavila Ana od od srca

Še dobro, da človek ni keramika, četudi je iz gline . . . (keramos/gr/=glina)
Vsaj žgani (še) nismo, torej manj uporabni in manj drobljivi. Čudež(ni) smo, vsaka primerjava je le zasilna, pa če je še bolj silna!
Svobodni pa smo, da vsako razpoko objokujemo ali pa v črepinje (ostrakon, črepinja, od tod ostrakizem, črepinjska sodba) vržemo in iz še ne uporabljene gline kaj novega oblikujemo. (turdusov komentar)

- Nikoli ne izpustite priložnosti za zabavo.
- Ko ljubljena oseba pride domov, vedno stecite k njej in jo pozdravite.
- Vzemite si čas za počitek in se raztegnite, preden vstanete.
- Bodite zvesti.
- Nikoli se ne pretvarjajte, da ste nekaj, kar niste.
- Izogibajte se ugrizu, kadar je dovolj, če samo zarenčite.
- Ko ste srečni, plešite naokoli in migajte s celotnim telesom.
- Spletite vezi s svojimi najbližjimi.
- Naj vas prevzame narava, svež zrak in veter v laseh.
- Najdite radost v vsakodnevnih stvareh – včasih zadostuje že dolg sprehod.

napisala Ana Kos

Nisem tista, ki bi hotela soditi drugim, le kdaj pa kdaj povem svoje mnenje o kom v zvezi s kakšnimi spornimi stvarmi. Raje povem o dejanjih, ki po mojem mnenju niso prava.
Počasi, tekom let, sem prišla do zaključka, da ljudje živimo blizu skupaj in da je odrešujoče, če zmoremo res živeti skupaj (ker biti skupaj je silno lepo!), če moremo najti tisto, kar nas povezuje, kar je tisto, kar vendar čutimo vsi ali vsaj večina kot vrednoto … In to, kar vidimo različno, naj ne bi bilo tisto, ki bi nas delalo sovražnike drug drugemu.
Ne maram ne na desnici ne na levici natolcevanja čez druge, sploh pa ne slabšalnega in ponižujočega govorjenja in sploh ne maram nepreverjenih resnic.
Teh je pa ogromno. Se mi zdi.
Središče mojega zanimanja marsikakšna “desničarska” ali “RKC” tema ni, ker svet gledam s svojimi očmi in me nekatere stvari ne zanimajo tako zelo, da bi se jim veliko posvečala.
Verjetno je ljudem, ki so mi vsaj malo bližnji, jasno, kaj imam posebej rada.

Slika od tu.

(več …)

Rabin Harold Kushner je opazoval otroka, ki sta ob vodi zidala gradove iz peska.
Ko sta ravno končala umetelen grad, za katerega sta potrebovala veliko časa in potrpljenja, je prišel val in ga zravnal s tlemi.
Rabin je pričakoval solze in jezo.
Otroka pa sta se usedla, se prijela za roke in se smejala.
Kmalu sta začela graditi nov grad.
Rabin je dejal: “Spoznal sem, da sta me otroka naučila pomembne lekcije. Vse stvari v našem življenju, pa če jih ustvarjamo še toliko časa in z veliko energije, so zgrajene v pesku. Trajni so samo naši odnosi z ljudmi. Prej ali slej bo prišel val in odnesel tisto, kar smo zgradili s toliko truda. Ko se bo to zgodilo, se bo lahko smejal samo tisti, ki se bo imel s kom držati za roke.”

Ene stvari so posebej posebno lepe takrat, ko je otrok “micen”. Ko je tolikšen, da ga, svoj mali veliki svet, mama nosi v sebi, v svojem naročju, tam ga hrani in ljubi in neguje …
In ko se ta mali veliki svet osamosvoji in zadiha sam, brez mamine “cevke za kisik”, so posebno posebni trenutki spet prav posebni … Mama svoj mali velik svet lahko nosi v naročju, čisto pri srcu in dihata skupaj. A vendar oba vsak zase. (več …)

A odpuščanje ni lahka stvar. Sploh tedaj, ko je dokončno zvedela, da so vsi njeni pobiti, oče, mama in oba brata, ki sta bila tedaj v Ruandi. Zvedela je precej o njihovi mučeniški smrti. V tolažbo ji je bilo, ker je tako vedela, da so umrli res junaške smrti.

Za mamo in enega brata je zvedela, kje so ju zagrebli, in prosila je za izkop in pokop na pokopališču.

Kolikokrat je spet tema zgrabila njeno srce, kolikokrat je komaj dihala od teže, od bolečine.
Odrešujoče so bile sanje, v katerih ji je rekel njen ljubi brat Damascene iz nebes: “Čakali te bomo tu, ljuba sestra. Zdaj pa ozdravi svoje srce. Ljubiti moraš in odpustiti tistim, ki so se pregrešili proti nam.”
Vedno znova je vstala, vedno znova odpuščala, tudi morilcem svojih najdražjih. Vodjo tolpe, ki je umorila njene domače in ki je iskala tudi njo, je obiskala potem, ko je bil zaprt v ječi.
Rekla mu je: “Odpuščam ti.”
Vedela je, da brez tega ne more živeti na novo … Župan, ki je omogočil srečanje, je bil besen: “Kaj je bilo to, Immaculee? Ta človek je umoril tvojo družino. /…/ In ti si mu odpustila! Kako lahko to storiš? Zakaj si to storila?”
“Odpuščanje je vse, kar lahko ponudim.”

*

odlomek od tukaj >>>>

preberite krasne Anine misli o tem, kaj pomeni biti ženska >>>>

Prihod v Rim ni bil ravno veličasten. Za skupino, v kateri sem bila jaz, bilo nas je kakšnih 16 ali morda kakšen več, niso našli prostora. No ja, bilo je prvo tovrstno romanje, organizacija pač ni bila popolna. Veliko časa je minilo, preden so za nas našli neko osnovno šolo, potem smo že pozno zvečer dobesedno romali po Rimu in iskali tisto šolo. Ne vem, kako dolga pot je bila pred nami, vem pa, da sem bila pošteno utrujena, seveda smo tudi nosili s seboj vso prtljago, tudi spalne vreče.
In ko smo tako blodili po temačnih ulicah – mislim, da je bil ravno dan bo božiču – je nekdo začel peti pesem: “Poslušajte vsi ljudje”.
Pritegnili smo vsi in glasno prepevali:

Seveda smo zelo poudarili: “…ti nas nočeš prenočit!” (več …)

Bil je mučenec, ki je za časa cesarja Klavdija II. l. 269 ali 270 umrl mučeniške smrti za krščansko vero. Ker njegovo ime izhaja iz besede “valens” (zdrav, močan), so se mu začeli priporočati za zdravje. Ker pa je njegov praznik ponavadi v predpustu in so bile v tem času zelo pogoste poroke (včasih je bilo tako - in v postu in adventu sploh ni bilo porok), so se mu začeli priporočati mladoporočenci in sploh zaljubljenci.
Velja tudi, da Valentin prinese ”ključe do korenin”. Sv. Valentinu se priporočajo tudi mladostniki (pomlad – čas mladih ljubezni), čebelarji (čebele se začnejo prebujati iz zimskega spanja), bolniki za zdravje oči in za pravo spoznanje, pogled duše (legenda govori o ozdravljenju slepe deklice), epileptiki(neka legenda govori o ozdravljenju božjastnega fantka). Na Slovenskem je ta svetnik zelo znan in češčen, samo valentinovo, praznovanje z darilci, se je pa “razpaslo” šele v zadnjem dobrem desetletju …

wiki

Ni največji bedak tisti,

ki ne zna brati,

temveč tisti, ki misli,

da je vse, kar prebere, resnica.

(Ivo Andrić)

**********

objavila Ana od srca, preberite vse