Tagane Objave ‘ ana od srca’

misli

Torek, Januar 29th, 2013

Nekatere ljudi nosim v srcu

kot cvetlične popke in pustim,

da se razcvetijo v meni.

Druge pa nosim s seboj

kot nezaceljene rane,

dokler se ne odprejo in izgnojijo.

(Frans Bierenhack)


  • Share/Bookmark

misli

Nedelja, Januar 27th, 2013

Vam je kdo od najdražjih prerano umrl?
Pokličite 080 9999
Za tašče je tarifa dvojna! :) ~ turist (od tukaj)

  • Share/Bookmark

Pismo s poti v taborišče (Etty Hillesum)

Četrtek, Januar 10th, 2013

Če notranje živiš, mogoče niti ni tako velike razlike, če si znotraj ali zunaj taborišča. Seveda si vsake toliko žalosten in potlačen zaradi vsega, kar delajo s teboj, to je povsem človeško in razumljivo. A kljub temu: smo najprej mi sami tisti, ki okrademo sebe. Lepo mi je življenje in čutim se svobodno. /…/ Verujem v Boga in v ljudi … Na koncu je odločilno to, kako se nosi, prestaja in rešuje bolečino, če se uspe ohraniti nedotaknjen vsaj del lastne duše. /…/

Zadnje novice pravijo, da bomo vsi Judje pregnani. Tudi če ostanemo pri življenju, bodo velike rane, ki jih bomo morali nositi v sebi za vedno. Pa kljub temu ne uspem misliti, da življenje nima smisla. Tudi Bog ni odgovoren pred nami za tako absurdne stvari, ki jih počenjamo: odgovorni smo sami. /…/ (več …)

  • Share/Bookmark

Ulezi se in se zazri v nebo…

Ponedeljek, Januar 7th, 2013

Ulezi se in se zazri v nebo. Tako enostavno je, pa vendar spremeni vse. Nebo je tako neverjetno široko, da mi jemlje sapo. Samo če ležiš na hrbtu, lahko zares dojameš, kako ogromno je. /…/ Mislim, da bi se vsak Zemljan moral vsaj enkrat na dan uleči na hrbet, tiho obležati in se predati osupljivi širini neba.

Minuta molka je potekla, iz mojih usta pa je privrelo navdušenje: “Mislim, da bi se vsak Zemljan moral vsaj enkrat na dan uleči na hrbet, tiho obležati in se prepustiti osupljivi širini neba.”

“Gotovo se šališ!”
Zijalo se je stresel od groze. Medtem ko smo ležali na tleh, je stal ob dveh policajih, da bi rešil tisto, kar je še ostalo od njegove obleke in dostojanstva. /…/

“Kitty ima prav,” mi je pritrdila mama in si s kavbojk otresla prah in kamenčke. “Ljudje zapravljajo svoje življenje, ko se ženejo, da bi zgradili čim več novega in uničili staro. Moramo si vzeti čas in si ogledati tisto, kar je tukaj že od vsega začetka.”
“Prazno nebo!”
“Neskončnost,” ga je popravila mama. “Večnost.”

***

odlomek od tu

  • Share/Bookmark

In še ena od lani

Sobota, Januar 5th, 2013

Sedimo doma za mizo, na mizi je tudi ajvar.
V. pravi: “Nekateri imajo doma: iPad, iPhone in iPod, mi pa imamo iVar.”

*

od tu

  • Share/Bookmark

Kako je kraljevič zasnubil dekle

Petek, Januar 4th, 2013

Živel je kralj, ki je modro, pravično in v miru vladal svoji deželi. Iskal si je primerno nevesto. Ko se je v nekega dne s kočijo vozil po podeželju, je zagledal preprosto dekle. Takoj mu je bila všeč.
Toda kako bi jo pridobil, da bi se poročila z njim? Najprej mu je prišlo na misel, da bo izdal kraljevi ukaz, ki jo bo primoral, da se poroči z njim. Toda to bi pomenilo, da ga uboga, ne pa da ga ljubi. Nato je pomislil, da bi šel osebno na njen dom, oblečen v kraljeva oblačila in jo odpeljal s seboj na dvor. A spet je podvomil: bi se poročila z njim samo zato, ker je bogat in vpliven? Nato je sklenil, da se obleče v kmečkega fanta, pusti svojo kočijo izven vasi, nato pa jo bo skušal prepričati, naj se poroči z njim. A je tudi to misel kmalu opustil.

Končno se je odločil, da naredi še korak naprej: odložil je kraljevska oblačila in šel živet v njeno vas kot kmet. Postal je eden izmed vaščanov. Sčasoma sta se zaljubila in se nazadnje tudi poročila.

Božo Rustja ~ Zgodbe za pogum

  • Share/Bookmark

Zgodba o volkulji

Sreda, December 26th, 2012

Nekega starega pastirja so prosili, če pove kakšen dogodek iz svojega življenja, ki je ne želi pozabiti.
Starec je pomislil in potem pripovedoval, da je nekoč kot mlad fant našel v gozdu mladička, ki ga je vzel k sebi in ga hranil in skrbel zanj. Mladiček je rastel in sosedje so govorili, da je gotovo volkulja, saj je mladiček vse bolj spominjal na volka. Prigovarjali so mu, naj se je znebi. Toda on trmast kot je bil, je vztrajal pri tem, da mladiča obdrži. Volkulja je bila njemu zvesta, vedno je hodila za njim ali ga čakala.
Nekoč pa se je zgodilo, da sta ga zbudila strašen hrup in renčanje, ki sta prihajala skozi okno. (več …)

  • Share/Bookmark

Ovce tik pod vrhom Krna

Sreda, December 26th, 2012
  • Share/Bookmark

Iskanje ljubezni in odpuščanja

Petek, November 16th, 2012

Neka španska zgodba pripoveduje o očetu in sinu, ki sta se zelo sprla, tako zelo, da je sin šel od doma in je za njim izginila vsaka sled. Oče ga je na vse načine skušal poiskati, pa mu ni uspelo, čeprav ga je dolgo iskal. In potem se je spomnil še ene možnosti: v krajevni časopis je dal oglas.

Takole je pisalo:
Dragi Paco! V soboto opoldne te čakam pod zvonikom na glavnem trgu.
Pridi. Vse ti odpuščam.
Rad te imam.
Tvoj oče.

In kaj se je zgodilo? V soboto opoldne je bil mestni trg poln Pacov (slovensko: Franček, Franci; v latinski Ameriki zelo pogosto ime).
Vsi so iskali odpuščanje in ljubezen svojih očetov.

(Zgodbo sem prebrala v knjigi Zgodbe za srečo v družini, Ognjišče 2003.)

  • Share/Bookmark

Oglas

Sobota, November 3rd, 2012

Zgodba pravi, da je nek človek želel prodati svojo kmetijo in je prosil svojega prijatelja pesnika Olava Bilaca, naj mu napiše oglas za v časopis.

Bilac je napisal: “Na prodaj je čudovito posestvo, kjer ob zori pojejo ptice v širnih gozdovih, prepletenih s kristalnimi in bleščečimi vodami velikega potoka. Hiša se koplje v žarkih vzhajajočega sonca. Na verandi se vam ponujata prijetna senca in prekrasen razgled, ki vam pomirja srce in dušo.

Kasneje je Bilac srečal prijatelja in ga vprašal, če je že uspešno prodal svojo kmetijo. Prijatelj je odgovoril: “Ne, nisem! Ko sem prebral oglas, ki si ga napisal, sem šele spoznal, kakšen zaklad imam!”

beri naprej >>>>

  • Share/Bookmark

ana od srca

Četrtek, Oktober 11th, 2012

/…/
Položi me
pod nebeški svod,
spoznaj me.
Ne glej me samo z očmi,
snemi
to masko iz mesa in krvi in
me glej
zavoljo
moje
duše. (več …)

  • Share/Bookmark

Odlomki iz knjige Rdeči šotor

Torek, Oktober 9th, 2012

“Verenro,” sem dejala.
Zven mojega naglasa jo je osupnil. “Kanaan,” je izrekla z zagrenjenim šepetom. “Tako mi je bilo ime v tistem mučnem času.”
“Bila sem otrok,” sem rekla. “Ti si bila glasnica moje babice Rebeke. Povedala si nam zgodbo, ki je nisem nikdar pozabila. Ampak umorili so te, Verenro. Bila sem tam, skupaj z babico, ko so te prinesli nazaj. Videla sem, kako so zakopali tvoje kosti. Ali si se res vrnila od mrtvih?”
Tišina je bila dolga in glava pod tančico ji je klonila. “Da,” je dejala. In nato, čez trenutek: “Ne, nisem ji ušla. V resnici sem mrtva.
Kako čudno je srečati duha iz tistega časa tu, v tej imenitni hiši ob reki. Povej mi,” je vprašala, ” si tudi ti mrtva?”
“Morda,” sem odgovorila in vzdrhtela. (več …)

  • Share/Bookmark

Malo za telovadbo naših možganov!

Petek, Oktober 5th, 2012

Kratek nevrološki test:
1. Poišči C v spodnji skupini črk … Prosim, ne uporabljaj kurzorja za iskanje.

OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOO
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO (več …)

  • Share/Bookmark

Dva brata

Sobota, September 22nd, 2012

Zgodba pripoveduje, da je v 15. stoletju v nemški vasici živela revna družina z 18 otroki. Čeprav je bilo videti nemogoče, sta dva brata z umetniškim darom sanjala o tem, kako bi svoje nagnjenje za likovno umetnost uresničila. Pa sta se zmenila, da vržeta kovanec. In tisti, ki bo zmagal, bo šel študirat na akademijo, tisti, ki bo izgubil, bo pa šel delat v rudnik in s svojim zaslužkom brata na akademiji podpiral pri šolanju. Ko bo prvi brat doštudiral, bo pa šel v šolo še drugi brat, tedaj mu bo pa pri študiju finančno pomagal prvi brat.

No, in potem je eden od bratov postal študent, drugi pa je delal v nevarnem rudniku. (več …)

  • Share/Bookmark

In tamle čez je Izola. Vsa v zlatu!

Petek, September 7th, 2012

morate videti objavo Ane od srca

  • Share/Bookmark

Zlato morje

Četrtek, Avgust 30th, 2012

proti večeru
zlato morje nežno diha
v slovo dnevu

  • Share/Bookmark

Živ in mrtev hkrati

Petek, Avgust 24th, 2012

Včasih se človeku zdi, da je mrtev, da je njegova duša umrla, ko je bilo tako zelo hudo … pa vendar ga zelo zelo boli … čeprav se mu zdi, da je mrtev. Doživlja svojo lastno smrt, to, ko se sam sebi zdi, da je brezčuten, mrtev, zdi se mu, da ne čuti ničesar več … in vendar čuti strašne bolečine … torej živi, a ne!

***

odlomek od tu

  • Share/Bookmark

Zoisova zvončica

Nedelja, Avgust 19th, 2012


preberite prekrasen post Ane od srca o rožcah na gori

  • Share/Bookmark

skale, same skale

Sobota, Avgust 18th, 2012
skale, same skale -
a življenje kipi v njih -
vrisk življenja
  • Share/Bookmark

Krnsko jezero

Petek, Avgust 17th, 2012

preberite prekrasen prispevek Ane od srca

  • Share/Bookmark

Sonce odpre tudi pot h Krnskim jezerom!

Petek, Avgust 17th, 2012



slika Ana od srca

  • Share/Bookmark

Ovce na Krnu

Petek, Avgust 17th, 2012

  • Share/Bookmark

Naletiva na pašnik … kaj neki ovce sploh jedo, se vprašava

Četrtek, Avgust 16th, 2012


Ne, zunaj najbrž nič ne dobijo, verjetno morajo jesti v hlevu! beri naprej>>>>

  • Share/Bookmark

Z bosonogim romarjem na Sveti gori

Četrtek, Avgust 16th, 2012


morate prebrati krasen prispevek od Ane od srca
  • Share/Bookmark

V tej kamniti hiši je polno poličk z rožami

Ponedeljek, Avgust 13th, 2012


fotka Ana od srca

  • Share/Bookmark

Polička z rožami

Ponedeljek, Avgust 13th, 2012


No, pravzaprav sem imela jaz toliko dela z “lovljenjem” rožic v moj fotoaparat, da nisem opazila, kje so izginili vsi moji. Videla sem jih, ko so bili že pri bivaku, ampak jaz potem kar nisem našla poti tja.

morate prebrati prekrasno objavo Ane od srca >>>>

  • Share/Bookmark

Kakšne skale! Jaz bi kar klesala v te skale in naredila hišo v njih!

Ponedeljek, Avgust 13th, 2012

fotka Ana od srca

  • Share/Bookmark

Huje je, če te partner prevara kot če umre!

Nedelja, Avgust 12th, 2012

Napisala Ana Kos.
V nekem pogovoru sem slišala tole: “Huje je, če te partner prevara, kot če umre!” Veliko veliko mi je dalo misliti. Kolikokrat sem se vprašala, če je to res. In zdelo se mi je, da je res.

A jasno mi je bilo tudi to, da če bi morala izbirati med tema dvema možnostima, bi pa vendarle izbrala težjo možnost … Čeprav je kruta in strašna. Ampak dokler človek živi, upa … Pogovarjala sem se potem o tem s prijateljico, rekla mi je, da bi vendarle ne želela moževe smrti – in tudi meni je to jasno. Ne želimo si vedno lažje poti … Saj tudi če umre nek zelo bližnji, si vendar ne želimo, da ga sploh ne bi poznali ali da ni npr. otroka sploh ne imeli … Sprejmemo … Torej je/sem/sva pripravljena/i sprejeti težjo, najtežjo možnost? Seveda ne iz veselja. Pač pa zato, ker včasih izbire ni. Žal.
Marsikdaj življenje ne da nobene izbire. (več …)

  • Share/Bookmark

Na zelenih pašnikih mi daje ležišče…

Četrtek, Avgust 9th, 2012

preberite prekrasen zapis Ane od Srca >>>>

  • Share/Bookmark

Davča

Torek, Avgust 7th, 2012

preberite prekrasni Anin zapis >>>>

  • Share/Bookmark