Živim v naselju, kjer je ogromno ljudi, ki dobesedno gledajo drug drugemu na krožnik. Pač stanovanja so zelo skupaj in se čisto vse, kar se dogaja pri drugem sliši. Sploh pa, če ima odprto okno… Nekako sem se v vseh teh letih navadila na hrup in počasi razumela, od kje prihaja. Če je imel kdo žurke, smo šli zvoniti, če lahko preneha. Nekajkrat je prišla urgirat policija, drugače pa so ljudje razumeli, da po deseti uri zvečer dajo mir. Ali, da se sliši, če se poleti zvečer pogovarjajo na balkonu…. ker se pač sliši!
Včeraj ob osmih zvečer slišim kričanje mladih glasov in glasbo naglas, ki je pojemala in se znova oglašala. Najprej sem mislila, da pred enim blokom stojijo mladi ljudje in se glasno pogovarjajo. Pa vendar tega ni in ni bilo konec. Ob pol polnoči pa mi končno kapne, da so to sosedje iz četrtega nadstropja, oz. tista mlada punca, ki pride pazit njihovega kužka, ko jih ni doma in obenem pokliče za čez vikend celo klapo. (več …)