dajana

Moja pankovska epopeja se je začela že v osnovni šoli, ki je resnici na ljubo nisem nikoli dokončal. Vsaj tiste »normalne« ne. Pozneje sem svojo dolžnost opravil v večernem programu, vendar se s tem res ne bi hvalil. Eden od razlogov za prezgodnji padec je bilo dejstvo, da sem hodil na šolo, ki je nosila ime narodnega heroja Toneta Tomšiča.

V duhu takratne socialne promocije partizanstva smo se vsako leto udeleževali komemoracij v spomin na prezgodaj padlega komunista, ki mu sreča ni bila naklonjena. Kot je znano iz zgodovine, je bil Tomšič izdan, ujet in ustreljen v ljubljanski Gramozni jami.

Po eni strani so mi šle komemoracije, na katerih je polizan mladinec vsakič znova recitiral grozljivo patetične pesmi z junaško vsebino, silno na živce, po drugi strani pa so v meni zbujale skomine posebne vrste. Moja težava je bila namreč v tem, da sem partizanstvo jemal preveč resno. Seveda je bil vsega kriv tovariš Tone, ki je bil v naših srcih bolj živ, kot bi bilo normalno. (več …)

rojen kot John Francis Bongiovi jr., 2.marca je bil star 50 let

It’s my life
It’s now or never
I ain’t gonna live forever
I just want to live while I’m alive
(It’s my life)
My heart is like an open highway
Like Frankie said
I did it my way
I just wanna live while I’m alive
It’s my life