dajana

Eden najstarejših slovenskih Newyorčanov je takole opisal slovenski New York tedanjega časa: “Moški so zaposleni v prodajalnah, bankah, tiskarnah in raznih tovarnah, ženske so v tovarnah za slamnike, kuharice, služkinje itd. Na poluotoku Manhattan ima lastno hišo le Mr. F. Sakser z lepo urejeno tiskarno, bukvarno in potovalno pisarno, v Brookllynu pa ima več Slovencev lastne domove. Skupno je v milijonskem mestu zdaj okrog 300 družin in 1500 duš. V cerkev so Slovenci zahajali k očetom redemptoristom na 3. cesti, oni v Brooklynu v nemški cerkvi na Montrose in Throop Ave in njih otroci večidel v župnijske šole … Dne 17. junija 1906 je imel tu Rev. A L. Blaznik iz znane ljubljanske rodovine svojo novo mašo in je oskrboval Slovence v češki cerkvi na 72. ulici. Dne 4. avgusta 1907 je bil premeščen v Haverstraw. Odtod se je vozil v New York ter zbiral Slovence mesečno v cerkvi sv. Brigite na 8. ulici Ave. B. do marca 1909. Za njim je prevzel Slovence Rev. Kazimir Zakrajšek O.F.M. oziroma slovenski frančiškani, ki jih zbirajo v cerkvi sv. Nikolaja na 2. ulici. Večkrat so skušali Slovenci ustanoviti lastno župnijo, a ni šlo.”

odlomek od tu

Sredi vsega slovenskega vrveža pa je rojake leta 1908 razveselila še ena dobra novica. Tretjega novembra je namreč peščica dvanajstih Slovencev ustanovila novo pevsko društvo. Dali so mu ime Domovina, v spomin na “stari kraj”, na prelepo Slovenijo onstran velike luže. Novo društvo je imelo že od začetka mešano članstvo, vendar so zbor sestavljali le moški, ženske pa so bile v vlogi podpornih članic.

Domovina se je javno predstavila že v zelo kratkem času. Komaj dva meseca je minilo od ustanovitve in že se je v Glasu naroda pojavil članek, ki je vabil na njeno prvo prireditev. V četrtek, 21. januarja 1909, je pisalo:“V nedeljo, dne 24.t. m. popoldan ob 5 uri priredi naše vrlo in mlado slovensko pevsko društvo ‘Domovina’ članicam in članom svoj prvi domač ali družinski sestanek v Saengerhall dvorani, 147 Manhattan Ave, Brooklyn. Na vsporedu je petje, tamburanje in ples ter neprisiljena zabava. V ta namen pridobil si je odbor slavnega tenorista Ka-Rusa-Ta, ki bode pel prvikrat izvirni slovenski kuplet ‘Slike iz stare in nove domovine’.”

odlomek od tu

Domžale na Kranjskem so v drugi polovici devetnajstega stoletja slovele kot slamnikarski kraj. Tam so znani tirolski podjetniki zgradili nekaj uspešnih tovarn, ki so izdelovale klobuke – slamnike. Leta 1882 pa sta domžalski slamnikarski tovarnar Ladstätter in zastopnik tovarne šivalnih strojev Menkov želela slamnikarsko tovarno ustanoviti tudi v Ameriki. Izbrala sta si New York in “za pokušnjo” tjakaj poslala dve šivalki. Ti sta v njunem obratu delali le leto dni, saj sta družbenika pogodbo v tem času že razdrla. Ena šivalka je odšla domov, druga pa ostala in iz domovine zvabila še tri Domžalčanke. Te so bile torej prve newyorške Slovenke. Potem pa so se na začetku devetdesetih let tamkaj ustavljali tudi moški izseljenci iz slovenskih krajev. Vendar so bile razmere zanje manj ugodne, zato so številni odrinili dalje v države s premogovniki in železarnami. New York je bil torej takrat za Slovence še neodkrit in nezanimiv, zanemarjen pa tudi v duhovnem smislu. Tako Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1894 ugotavlja: “Tudi v državi New York živi več Slovencev, ki so pa v dušnem oziru grozno zapuščeni, ker daleč naokrog ni nobenega slovenskega duhovnika.” In potem še dostavlja: “Po velikih mestih kakor New York, Chicago, St. Francisco, zaide več slovenskih mladeničev na slabo pot: dado se zapeljati po izprijenih tovariših in se izgube v valovih velikomestnega življenja.”

odlomek od tu

(predelana fotka iz interneta), wiki: Ko je Gavrilo Princip, član srbske nacionalistične organizacije, imenovane Črna roka, 28. junija 1914 ubil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, je Nikolaj v tem videl Rusko prekletstvo. Rusija je Srbiji izdala protekcijske deklaracije. Nikolaj ni hotel Srbije prepustiti Avstro-Ogrski, niti zanetiti splošne vojne. V pismih, ki sta jih izmenjala z nemškim cesarjem sta se oba zavzela za mirno rešitev spora, a pri tem je vsaki izmed njiju poskušal drugega ukloniti. (več …)

Slika Diega Velazqueza Dvorske gospodične je zelo zanimiva. Prikazuje špansko kraljevo družino kralja FIlipa IV. Slika prikazuje trenutek, ko v sobo, kjer Velazquez slika, vstopi kraljevski par. Par se vidi v ozadju, v ogledalu.
Opazi se, da je hčerka Filipa IV. že opazila par in odvrnila pogled od spletične. Ena izmed spletičen se kralju in kraljici že priklanja. Sam slikar pa para še ni opazil, ker je globoko zamišljen in gleda nekam v prazno. Lahko se opazi, da Velazquez še ni začel slikati, saj barve na paleti še niso pomešane. (več …)

21.4….rodi se Elizabeta II. Angleška

1.6…. rodi se Norma Jean Mortenson… kasneje poznana kot Marilyn Monroe

23.8… umre Rudolfo Valentino

oktobra… Ida Kravanja se prijavi za Miss Jugoslavije v Zagrebu, a ne sodeluje…

Nikolaj II. od svojih prednikov ni podedoval zgolj ogromnega imperija, temveč tudi revolucijo. Njegovi predniki ga niso obdarili s sposobnostjo vladati cesarstvu, niti ne s sposobnostjo vladati kateri izmed provinc ali mestu. Proti zgodovinskemu valu, ki se je z dneva v dan bolj in bolj približeval vratom njegove palače, je zadnji Romanov odgovoril z nerazumljivo brezbrižnostjo. Izgledalo je, kakor da bi med njegovo zavestjo in časom, v katerem je živel, obstajala prozorna, a povsem neprebojna stena.

Ljudje, ki so obdajali carja so se po revoluciji pogosto spominjali, da je v obdobjih kriz in napetosti, edini ohranil mirno kri; naj si je šlo za vdajo Port Arthurja in potopitev ladjevja pri Tsu-šimi-ju ali deset let kasneje, v času umika ruske vojske iz Galicije, in dve leti zatem v zadnjih dneh pred njegovim sestopom s prestola. Kot vedno, je tudi takrat spraševal koliko verst (dolžinska mera) je prepotoval po Rusiji, se spominjal preteklih izhodov na lov, anekdot z uradnih sprejemov in se sploh zanimal za nepomembne malenkosti vsakdanjega življenja, medtem ko je nad njim bliskalo in grmelo. (več …)

slika od tu, wiki

klik

Prvi kitajski cesar Čin Ši Huangdi se je zelo bal smrti. Lokalnim oblastnim je naročil, naj mu poleg njegove grobnice postavijo vojsko s konjeniki, kmeti, kočijami in vojščaki: Vse to naj bi ga zavarovali v posmrtnem življenju.

Vojsko je sestavljajo okoli 8000 vojakov.

Glavo, roke in noge so naredili serijsko.

Njihovi obrazi so njihova največja posebnost, saj ima vsak drugačne poteze, zato niti dva nista povsem enaka.

iz kitajščine prevedla moja enajstletna hči , Čin Ši Huangdi wiki

slovenska wiki pravi: Platonovi deli Timaj (okoli 360 pr. n. št.) in Kritias (o Kritiasu Mlajšem) (okoli 418 pr. n. št.) edini omenjata Atlantido, ki je morda popolna izmišljotina, morda pa Platonov poskus ponazoritve njegove filozofije o idealni vladavini. Navaja tudi lokacijo, kjer naj bi se potopljena civilizacija nahajala. Njegovo pisanje se naslanja na tekst, ki ga je med obiskom atenskega zakonodajalca Solona v Egiptu zanj v grščino prevedel Sonhis, duhovnik iz Teb. Aristotel je pisal o velikem otoku v Atlantskem oceanu, ki so ga Kartažani poznali kot Antilija. (več …)

fotka od tukaj

naš “rojstni” planet… zanimivo, zakaj se je naš veliki matematik pisal Vega?