Tagane Objave ‘ Andreja’

Ste v fazi žalovanja za družinskim članom, ki je bil brutalno ubit pred vašimi očmi…

Nedelja, September 15th, 2013

(več …)

  • Share/Bookmark

Vse najboljše, Andi <3

Nedelja, Januar 1st, 2012

njen blog

  • Share/Bookmark

janezi v plenicah

Sreda, November 2nd, 2011

Nekdo je zapisal nekako takole:ko slovenska mati pripravi svojega Janeza za poroko,so že vse Micke v menopavzi. In me nasmejal. Prvič,drugič,kaj več pa ne. Ker ta sestavek tvori dejstvo. Ki je zaskrbljujoče. In čisto nič smešno.
Slovenske žene kot cankarjanske matere. In njihovi Janezki. Ki nikoli ne zrastejo v Janeza,kaj šele nadgradijo.Cankarjanske matere v vlogi žrtve.Ki so si jo same izbrale.Brez nadaljnih izgovorov.Ki poskušajo barvito opravičiti žrtvovanje.
….in na svet je prijokal Janezek. Majhna,nebogljena štručka,prisesana na materino dojko.Kar je seveda popolnoma naravni pojav. A resnični problem so janezki,ki sesajo materino dojko,tudi ko jim zrastejo zobje.Ki v teh primerih sicer ostanejo mlečni,a zob je zob!!! Iz janezka naj bi nastal janez,iz sesalca plenilec,ki ga je potrebno spustiti na prostost. Da se giba svobodno….po svoje. Kajti v nasprotnem primeru mu bodo pognali čekani,in to mlečni,ki jih bo brusil ob stajico ali kinderpet! UFFFFF!!!!!!!!!!
Cankarjanska mati niti najmanj ne diši po svobodi,še manj po ljubezni z veliko začetnico. Diši,pardon, smrdi po zaščitniški posesivnosti. Kdo zaboga si je dovolil napisati scenarij za slovenske matere,ga prefotokopiral na svoje stroške in nesramno razdelil po slovenskih nabiralniki??. Le kdo bi to bil????? Same,zaboga!!!!!!Napisale,zrežirale in še briljantno odigrale glavne vloge. Aplavza pa nikjer!!!!! Niti od lastnih sinov. Olalalalalaaa!!!!!!

napisala Andreja, beri naprej >>>>>>

  • Share/Bookmark

o mrtvih samo najlepše????

Torek, November 1st, 2011

nikoli mi ni bilo jasno,zakaj hudiča si mrtvi zaslužijo toliko spoštovanja. v mladih letih sem si želela umreti tisočkrat. in to samo zato,da bi me določene osebe spoštovale. in si ukradle vsaj urico popoldneva resnično zame. pa nisem umrla. in nič ni bilo od pobožnih želja. takrat sem nehala častiti smrt in potrebo po spoštovanju je odnesel veter. in v koledarju sem prečrtala prvi november kot praznik. bljek. perverzno in osladno. kot otroka so me na ta dan vlačili po britofih in me oblačili po svoje,kot da bi me peljali  na izložbeno polico. In ta jebena rokovanja s sorodniki in ostalimi,ki jih v vmesnem času nisem srečala nikoli. številčno smo se zbrali ob grobovih v temnih preoblekah,jeziki pa so množično ušli samokontroli in po svoje vrteli barvno kolesje: a tale je pečenkova? a veš,da je ne bi spoznala,čist druga je,madonca,sej se je čist usula,kaj praviš? a ločla,da se je..ma sej nič čudnega,vedno je bla kurvetina,zdaj pa ma,prav ji je…..poglej jo kremenčkovo olgo,no? madonca je zrihtana. ja,sej pravim,vedno je bla lepotica,jaja…a tistole,da je njen mož?no ja,lahk bi si kej bolšga našla…joj,poglej no tistle spomenik tamle na desni,krasen,pa kak urejen,čuj,temle pa dober gre,so se zgleda en mal pobral,glede na to v kakem stanju so bli….in blablablablablabla!

napisala Andreja, beri naprej >>>>

  • Share/Bookmark

Jebemti mater, prasec, frendi in vsi DiEndi

Petek, Oktober 21st, 2011

pa kje so zdaj toti frendi,zaboga. vekarca je že trikrat obrnila kazalce,njih pa ni. In čakam. In čakam. In čakaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaam. natanko ob enajstih zvečer zazvoni telefon:

-ej,dej zlobiri  avto,pa se prdevli čimprej,mi smo že tu. ka boš pila,bom že kr zle naročo?

-ma daj,zle pokličeš,na pol že spim,polovica pa čaka na vas. kje naj zaj vjagam avto?????

-ka niso šli ta stari na izlet?ka te čakaš,avto je ja doma..zakurbli pa vlet,ajd!

-ajd.

in ne preostane mi drugega,kot da razmečem garažo. In najdem fakin ključ,ki je vedno skrit na drugem mestu. in sedem za volan,čeprav je prepoved uporabe zame jasna in glasna. jebi ga,bi pa odnesli ključ s sabo. In gasa direktno v disko,ki se nahaja za sedmim ovinkom. parkiram pa za šestim. prekleta gužva in pleh na kupu. z mano vred.

vstopim v celoti nadrkana. In na tiho ponavljam govor,ki ga bom posvetila frendom.

napisala Andreja, beri naprej >>>>

  • Share/Bookmark

ADIJO,BetiBlu! (odlomek iz naftalinskega obdobja)

Četrtek, September 22nd, 2011

ostajam v krču. paralizirana od strahov,ki mi jih vcepljajo drugi. prazne avtoritete,ki nimajo moči osvoboditi sebe. zato zasužnjujejo druge. In čeprav globoko v sebi vem,da avtoriteta pomeni povsem nekaj drugega,se pustim secirati na prafaktorje. In rešetati že veliko nad preveč prestreljeno srce. in čeprav globoko v sebi vem,da je svet mnogo večji, širši in globji od asfaltnih por,ki jih oblizujejo lastni iznakaženi podplati, ne zmorem spremeniti smeri. In stopiti na tla,kjer ni smerokazov in semaforjev,ki svetijo rdeče.

ko bo dež spral vse ulice
in bo sonce izsušilo kažipote
ko bodo pohabljeni psi poscali zadnje semaforje
bomo končno stopili na pot
ki pelje domov

napisala Andreja, beri naprej >>>>>

  • Share/Bookmark

odlomek iz začetka desetletja oz. Nisem (…naftalinsko leto2002)

Sreda, September 21st, 2011

na pol sedim oz. ležim na stolu. z nogami na mizi. srkam refošk in prižigam ne vem katero cigareto. prijetno. pred kratkim sem izgubila službo. tehnološki višek pač. blokade so zmehčane,kri teče svobodneje in riše nasmeh na obraz. AjvazBornFri…….

spominjam se dne,ko mi je šefica povedala za odpoved. njen začuden pogled ob pričakovanju mojih solz,meni pa je evforična radost objela duha. AjmFriajmFriAjmFriiiiiiiiiiiiiiiiii!

otroci. krasna bitja. ki zmorejo dišati po svežem. morda jih zato tako težko gledam v fazah dresure institucij. ki zaudarjajo po zarjavelem. in zatohlem. ne morem jih osvoboditi,zato me izguba službe radosti. in niti najmanj jih ne želim dušiti. torej daleč od oči,daleč od srca. če mi srce bije za druge,a v drugačnem ritmu od direktive,mi začne zmanjkovati zraka. in sem kot ribica na dnu akvarija brez vode. ki crkuje v mukah.

in vedno znova isto vprašanje: kako lahko vzgajajo in izobražujejo tisti,ki ne vidijo dlje od konice svojega nosu???in jim je cilj podrediti. pristriči krila. namesto pomagati vzleteti. po svoje….kar seveda zahteva celostnega človeka,. v nasprotnem primeru gre samo za kupčkanje denarja. na račun trupel. ki jih za sabo itak ne šteje nihče.

napisala Andreja, beri naprej >>>>>

  • Share/Bookmark

si duša odšla, da boš ponovno prišla… strastna, strastna…

Petek, September 16th, 2011

Ne vem, kdaj… ne vem, kako… pa vendarle pride tisti zajebani občutek, ko vidim, zaznavam in vonjam skisano sluz, ki z ostrimi kremplji grobo izrisuje črko za črko v besede, ki jih ne želim, jih nikoli nisem in jih tudi najbrž nikoli ne bom želela slišati, čitati, gledati, karkoli pač že. Pride tisti jebeni trenutek, ko mi duha preseka na pol. Kri zledeni, srce zastane, pogled zamegli, ko na vrata srca, strasti, karkoli pač je barve rdečega, potrka siva eminenca, ki sliši na ime racio, razum, spužva, ki srka in jemlje pravila družbe zdravo za gotovo, češ, tako je in nič drugače.
TOK! TOK! TOOOOOKKKKKKKKKKK!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Pride tisti jebeni trenutek, ko zagrnem zavese, ugasnem luč, slečem kožo, izbljuvam ognjeno kri na eks, iztrgam srce in ga zalučam v vece. Z likalnikom si popeglam fris, sedem po damsko oz. brez napake in….TOK TOK!
Eto obračuna z gospodom R! S to sluzasto brezbarvno spako, ki žuga s porumenelim koničastim nohtom na koščenem prstu. In z visoko frekvenčnim glasom grizlja po ušesnih bobničih, da čutim utrip posušenih ven. Neee spet, nooooooooooooo!!!!! Pa vendarle si zreva direktno v oči.
- kaj je, potuhnjenec, maš spet problem, dej, poberi se, ne potrebujem te, slišiš, ŠC, Šc, ŠC!

napisala Andreja, beri naprej >>>>

  • Share/Bookmark

o otrocih,tekmovalnemu duhu in..in…spet o ničemer

Sreda, September 14th, 2011

dajmo tekmovat,je rekel človek in ustvaril stezo za najboljši  rezultat. štartne številke tekmovalcev so se natisnile z izjemno hitrostjo..še preden si dobro zlezel s kinderpeta,si postal oštevilčen.in pahnjen pred črto za STARTna razdalji 100ih metrov,je vate zijal CILJ.in zahteval,da ZMAGAŠ.da si najboljši.ne glede na mišično maso in stabilnost oz.nestabilnost v glavi.pizda,ka zaj stojiššššš????alooooooo,v položaj za štart pa šprint,gazi,tolči s koleni,komolci,nema veze!nas zanimajo samo zmagovalci.pa četudi v resnici niso vrhunsko pripravljeni! so mel pač srečo in moč tekmovalnega duha,da gazijo.in pregazijo.

VDF???????kakšen nesmisel,ljudje!

napisala Andreja, beri naprej >>>>

  • Share/Bookmark

ŽENSKOMOŠKI PRINCIP oz. ko se izražaš po moško

Torek, September 6th, 2011

žur.žur. in še enkrat žur.po dolgem času spet malo ponočujem.se potepam,ko pade mrak.
in tako ob kapljicah rdečega  padajo stare teorije.in se kot gobe po dežju množijo nove.in majejo začrtane konstrukte v glavi. ali pa tudi ne….
in tako,ko že vsi gosti v zgodnjih jutranjih urah zapustijo lokal,tri pijane glave za šankom še vedno kvačkamo dialog. oziroma ostajamo pri poskusu vzpostavljanja le-tega,naslovljenega na žensko-moški princip delovanja.ki,baje,pomeni uravnoteženost.dve ženski plus moški za šankom,kje,zaboga,je tu ravnotežje???hmmm…..
-čuj,ti,kak si že rekla,da ti je ime..aha,andreja,veš kaj,ti se izražaš oz. deluješ zlo po moško,me prav zanima,zakaj…,poznavalsko vame usmeri kazalec tip oz. znanec od znanke,s katero se povsem naključno,ali pa tudi ne,znajdeva za šankom.

napisala Andreja, beri naprej >>>>>

  • Share/Bookmark

ti si jebeni čustveni invalid

Petek, September 2nd, 2011

Aha, še vedno. Znova in spet. Označena. Zapečatena. Aha…fajn…fino, predvsem pa osvobajajoče. Biti čustveno neintelegentna. Okej… aha… v redu…
Leto 1998!

Stojim pred vrati ordinacije za “duševne invalide”. Prvikrat v življenju ni samo grožnja. Temveč dejstvo. Ko se mlad fant dvigne in z dolgimi koraki “prečesava” hodnik-gor in dol in dol in gor – sedem na njegov oz. prazen stol.

Ne ljubi se mi stati.
Starejša ženska na moji levi tiho prepeva neke žalostinke, tista srednjih let, na moji desni, nervozno “razteguje” svoje prste na rokah, da slišim pokanje členkov.

napisala Andreja, beri naprej >>>>>

  • Share/Bookmark

odvisnost je bolezen, ka si ti nor!

Sreda, Avgust 31st, 2011

res me boli že glava od vseh teh “znanstvenih teorij” o raznovrstnih oblikah odvisnosti.ma kaj boli,peče.in ko se mi tekom dneva končno uspe izmuzniti mimo vseh “naštelanih anten”,ki danes usmerjajo visoko kvalificiranega sodobnega človeka,naletim na znanko.ki se me razveseli preveč očitno in teatralno,da bi bilo Res.sama pa se je sploh ne razveselim,če ostajam iskrena. ker…ker..tako pač je.tako čutim,ni kaj dodati.
in pol srkava kafe.v nasprotno stran od tišine.znanka zavzeto pripoveduje o študiju psihoterapije.se mi zdi,kajti v bistvu je sploh ne poslušam. oz. najbrž preslišim bistveno.kar ni nič narobe.saj zaznavam zgolj njeno potrebo po predstavitvi.in nobene potrebe po biti slišana.zato se le delno lovim za njene besede in se še isti hip spuščam z njih. nič novega.in nič nespodobnega. že zdavnaj mi je jasno,da je biti slišan stvar oz. moč pripovedovalca. in ne toliko tistega,ki posluša.mimogrede.

napisala Andreja, beri naprej >>>>

  • Share/Bookmark

koliko psov in mačk zavržete v enem letu?????

Nedelja, Avgust 28th, 2011

nekje okoli 4000.ogromna cifra.kajti zame je preveč že en sam.kajti živali so,prav tako kot človeška rasa,del tega planeta.in imajo pravico živeti. biti sprejete.in biti ljubljene.res je,da živali ne komplicirajo.in nimajo potrebe po pritlehnih interesih.in posledičnem preračunavajnu,kaj se splača in kaj ne.kot človek,ki  se rad znajde tam,kjer je dobitna kombinacija zanj.kakršnakoli.a kljub vsemu žival Zmore sprejeti človeka.in ga Zna imeti rada.natanko takšnega,kot je.kar pa ne velja v obratni smeri.in bojim se,da nikoli ne bo.
gandhi je nekoč zapisal:o večini naroda in njegovi moralni razvitosti lahko sodimo po tem,kakšen je njegov odnos do živali! in tu ni kaj dodati!

napisala Andreja, beri naprej >>>>>>

  • Share/Bookmark

kdo je kriv za tvoj bes,sodobni kapitalistični človek?????

Četrtek, Avgust 25th, 2011

kriva je politika.oblast.kučan.drnovšek.janša.pahor,jebena politična elita ect.zadnje čase je vsepovsod govora samo še o družbenem sistemu in njegovi misiji razpadanja.pa naj berem časopis,se sprehajam po internetnih straneh,prižgem teve ali radio.vsepovsod zgolj eno in isto in povsem medgeneracijsko:NEZADOVOLJSTVO,pa s katerekoli strani že!
kako prikladni časi za lastno Nemoč-preložiti odgovornost na drugega.zlati časi za preložiti svoj poraz kapitalistične narave na ramena drugega,ki zgolj predlaga in izvršuje,kar mora predlagati in udejaniti,da se obdrži vsaj malo po evropsko.najlažje je svoj ukrivljen prst usmeriti kar na državo oz.celotno oblast.ker se je slabo izkazala v vlogi marionet.pa se vprašam,mar ni bilo ob osamosvojitvi in ob vstopu v evropo,nenazadnje tudi nato,najbolj vzhičeno prav ljudstvo,ki je ob zmagi-postati del velike evrope,dvigovalo roke visoko med oblake??!

napisala Andreja, beri naprej >>>>>

  • Share/Bookmark

vse poti vodijo v… spalnico!!!!

Sreda, Avgust 24th, 2011

Da vidim, kaj se dogaja na placih, kjer sem pustila svojo mladost, me je prešinilo ob odločitvi, da se po dooolgeeeem času udeležim nekega kulturnoumetniškega dogodka. In sem šla!

Po uradni predstavitvi je kot ponavadi sledila zabava v lokalu čez cesto. Na poti do tja sem srečala znanca. O, lej jo, lej ga, od kod pa ti in blabla, prestopanje z ene noge na drugo, cigareta, dve… in blabla. Gneče v lokalu se nikakor ni dalo ignorirati, zato sva jo popihala drugam. Medtem ko sem mu razlagala, kako že najmanj 10 let ne pijem alkohola, naju je zmotil natakar. Z (kot znanec) je naročil pivo, sama pa sem kot iz topa ustrelila: “Vodko, džus vodko, prosim!” Očitno sem se ta večer resnično hotela vrniti v svojo mladost, imenovano BluzzZ. Sledili so kratki požirki in blabla. Po prvi popiti rundi, me je Z povabil k sebi domov. Najprej sem mu ugovarjala, češ da moram nazaj v gužvo, ker sem z nekom zmenjena za prevoz. In to ni bila laž, minogrede! Vendar me je prepričal s pojasnilom, da ga bom tudi okrog dveh zjutraj našla tam, glede na to, da se žur še ni dobro začel, pa še nikotina ne bova potrebovala vdihovati skupaj z mrzlim zrakom. In sva šla!

napisala Andreja, beri naprej >>>

  • Share/Bookmark

dnevnik neke morilke

Torek, Avgust 23rd, 2011

Sobota v letu osorej:
gazim po urinu in dreku neke civilizacije,pardon,kanalizacije.smrdi.duši.namesto betovna cviljenje podgan.namesto ognjišča le vlažen eho.kri za nohti.vlaga v srcu.gazim po kanalizaciji.drek v ustih.urin na laseh.smrad ne celi ran.gazim.padam.vstajam.gazim po temi.iz teme.v temo.za temo.gazim po kolenih.postajam smrad.dušim.ostajam v kanalizaciji.FAKOFAKOFAKOFAKOFAKOFAKOFAKOFAKOFAKOFAKOF!!!
iztrgala si bom maternico.hočem jo čutiti na svoji dlani.to  mesno gmoto plodnosti.da jo bom lahko prefukala s svojo energijo.kužiš….ker mene ne bo nihče fukal v glavo.AVTOREPRODUKCIJA.in pika.
TPTPTPTPTPTPTPTPTPTPTPTPTPTPTPTPTPTPTPTPTPTPTPTPTPTPTPTPT

napisala Andreja, beri naprej >>>>

Nedelja;

  • Share/Bookmark

zate sem se našminkala

Sobota, Avgust 20th, 2011

zate sem se našminkala.si vdihnila barvo.sreče.omame.ljubezni.bila sem lepa.zate.in pridna.ukročena.zavila sem v ulico.takrat.ki je dišala po tujem.in sem skakala.korak.razkorak.korak.razkorak.en.dva.tri.in obrat…želela sem se naučiti ljubiti obraze.ki so bili ob tebi.obraze s tisto tujo barvo.vonjem.in držo.ki ji ne bom nikoli dorasla.ker je nimam v sebi.en.dva.tri.in obrat.želela sem.biti.ljubljena.od ksihtov.ki so bili na tvoji strani.na moji pa ne.čeprav sem se našminkala z barvo,ki je nisem izbrala.sama.en.dva.tri.in obrat.
bil si moj princ. z velikim zimskim plaščem.en.dva.tri.in obrat.
oslepela bom.res no.oslepela.za okolico.da ne bo bolela.jp.en.dva.tri.in obrat.a te lahko peljem v svojo ulico.ali pa eno iks.da bova končno doma.a te lahko peljem.
imejmeradimejmeradimejmeradimejmeradimejmeradimejmerad

napisala Andi, beri naprej >>>>

  • Share/Bookmark

Aro išče dom!

Četrtek, Avgust 11th, 2011


Še vedno iščemo nekoga, ki bo psa sprejel v svoj dom in mu nudil, česar mu sama žal ne morem. Aro je res enkraten in lepo vzgojen. Nekdo se je z njim moral ukvarjati in to intenzivno. Če se je kdo našel med temi vrsticami, glede na to,da bom zdaj nekaj časa brez interneta, me naj, lepo prosim, kontaktira na cifro (Andreja Jug): 041 859 906. HVALA! več o Aru tukaj

  • Share/Bookmark

ko kmetje in kraljice padajo na glavo

Petek, Maj 27th, 2011

Kot otrok sem želela hoditi v cerkev. Pa so mi rekli NE, kaj spet fantaziraš, boga ni, kakšna cerkev, partija tega ne dovoljuje in blablabla. In pika! In začuda se nisem upirala. Za spremembo nisem kljubovala. Cerkev je postala del vsakdanjih “rekvizitov” na poti v šolo. In nazaj. In čisto nič drugega.
Sem pa nekje, na vrhu hriba nad našo vasico, našla svoje skrito “sveto” mesto, kjer sem shranjevala solze in se pogovarjala z bogom. Slednjega sem poimenovala z imenom Abraksas, nekoč sem ga pač sanjala. Kratko sem ga klicala AB. Bil je moj zaveznik,prijatelj. Pravzaprav nekdo, ki me je poslušal. Razumel. In sprejel. In mi pomagal, da sem svojo agresivno pridobljeno umazanijo sproti čistila iz sebe. In ostajala nezamazana.
Odnos z AB-om je bil samo moj. Popolna intima! Nikomur je nisem izdala. Niti najboljšemu prijatelju ne.

napisala Andreja, beri naprej >>>>>

  • Share/Bookmark

leta tisočdevetstodevetindevetdeset

Četrtek, Maj 26th, 2011

-vse znake depresije maš, nič čudnga, ko pa si tak živela…

spati. spati. spati. in ne misliti. in ne čutiti. še najmanj pa tvojih besed.

- to bo posledica tvojga nočnega živlenja in strupov, jaja, sem vedela, nisn zastonj trobla, kako je treba živet!

ni res. MajDir. to bo posledica. zatirane strasti. in velikega rdečega srca. ki je krvavelo veliko več nad preveč. preden se je povsem razbarvalo.

-takoj jutri zjutraj pokličem psihiatra!

-aha. poklič. jutri…

danes pa bom spala. spala. in spala. da bom. po polnoči. ko se bodo razjarjeno vsuli iz ulične svetilke direkt v mojo posteljo. močna. in pogumna. za fajt z nadčloveškim. če se bom bojevala. namesto da objeta čez kolena ždim na robu postelje. me bodo ubili. in to je vse.kar si želim. poleg tega.da bi bolelo. do najvišje točke. zmogljivega. to je moja želja. poslednja.

****

napisala Andreja, beri naprej >>>>

  • Share/Bookmark

ti si jebeni čustveni invalid

Četrtek, Maj 26th, 2011

pa osvobajajoče. Biti čustveno neintelegentna. Okej… aha… v redu…
Leto 1998!

Stojim pred vrati ordinacije za “duševne invalide”. Prvikrat v življenju ni samo grožnja. Temveč dejstvo. Ko se mlad fant dvigne in z dolgimi koraki “prečesava” hodnik-gor in dol in dol in gor – sedem na njegov oz. prazen stol.

Ne ljubi se mi stati.
Starejša ženska na moji levi tiho prepeva neke žalostinke, tista srednjih let, na moji desni, nervozno “razteguje” svoje prste na rokah, da slišim pokanje členkov.

-Kaj pa muči tebe, gospodična, zaslišim še njen glas, medtem ko vonjam njeno sapo, ki diši po kislem. Brez besed vstanem in se odvlečem na konec hodnika. Sedem na tla.

Ne ljubi se mi pogovarjati!
Pravtako tiho sem tudi v ordinaciji. Ne govorim. Gledam nekam v prazno, medtem ko si ženska v belem popravlja debela očala na nosu in vrta vame. Vprašanja o družini, odnosih itd… Ne ljubi se mi razmišljati, še manj govoriti. In še najmanj se spominjati. Želim spati, spati in še enkrat spati…

napisala Andreja, beri naprej >>>>>

  • Share/Bookmark

ljudje s posebnimi potrebami po željah in hrepenenju

Torek, Maj 24th, 2011

ljudje.so bili in bodo.svojevrstni.posebni.in enkratni v svojem vsakdanu utečenega ritma.kot bi bili iz testa hrepenenj in želja…

bili so časi,ko sem se bala ljudi.in to zelo.in jih posledično seveda nisem marala.brbrbrbr!strašila s popačenimi frisi,ki so obsojala.in obsodila.kar Ni Želelo biti sojeno.lastna želja,pripeta na duh oz. NeDuh nekih tujih kož,je neuslišano krvavela.in hranila tujo kri…
in krog je bil sklenjen.vsepovsod in tam,kjer nisem Želela biti.v praznem prostoru zgolj eho krvavih želja,ki so bolele.tako močno,da so začele misijo davljenja lastnih celic.ostalo je le zaznavanje predpriprav za umiranje na obroke.
bili so časi.in bili so ljudje.na eni strani.na drugi pa želje in hrepenenja po lastnem.vmes deroča reka,ki je zalivala pljuča.ni bilo več moč dihati!

bili so časi.in preglasni ljudje.in moja tiha Nemoč.zaplavati.in plavati. Zares po svoje….

napisala Andreja, beri naprej >>>>>

  • Share/Bookmark

kaj zdaj… prijateljstvo al fuk????

Ponedeljek, Maj 23rd, 2011

Ljubiti. Biti ljubljen. Imeti prijatelja. Biti prijatelj. Velika črka L… kot ljubezen. Ali Z… kot zavezništvo.
On in ona. Dva pola. Različna. A tako prekleto podobna. On z baročnim reliefom nekje med nogami. Njen barok se začne nekje od vratu navzdol. Tako prekleto različna… tako prekleto podobna!
Nekje do svoje “družbeno pogojene” polnoletnosti, sta bila ONA in ON zame popolnoma enaka bitja. Forma za sprostitev urina je bila pač malo drugače izrezljana, da se izrazim baročno. In čisto nič več… Bila sem Aspolna, prav tako ljudje, ki so me obkrožali. Zame, seveda…
In bila sem srečna. Nisem si postavljala velikih vprašanj o odnosih, posledično nisem potrebovala iskati velikih odgovorov. Preprosto in enostavno sem delovala. Bilo je super. Bili smo pač Indijanci. Tisti čisto ta pravi. Skorajda…
Potem se je od nekod pojavila blond glava s štrenastimi lasmi, ki so stali v luft. Prijel me je za roko, zbrisal bojne barve z lica, razpustil v dve kiti spete lase in ga nekega vročega julijskega dne pod šotorsko plahto zarinil nekam globoko v drobovje.

napisala Andreja, beri naprej >>>>

  • Share/Bookmark

Andi

Nedelja, Maj 22nd, 2011

kakorkoli obrnem, sem si ta petek predstavljala drugače. nezapleteno in nezavozljano recimo. a se je zgodil prvi zaplet že zgodaj zjutraj. pri nas drugače jutra potekajo v uglašenem ritmu, največkrat v duru. danes pa se je začelo v molu…brez da bi dvignila rolete, se v pidžami pritipam do hodnika. beri naprej >>>>

  • Share/Bookmark